Majda Artač: Pesem pojem Evridiki

Mah (str. 82)

Evridika sezula je

čeveljčke travnate.

Vpijočih rok in bosih nog

iztrgala se je spominu,

trikrat v krogu zaplesala,

nato topo vrgla se na tla,

v molčeči, mlačni mah prodrla,

za večno si postlala,

da se izogne votlini zla.

Hlipaje je nesrečno Evridiko

objel odrešujoči lahni sen,

ko Orfej drzno v sanje nove,

nore sanje stopil je.