Evelina Umek (1939) nam v romanu P’nče ponuja vpogled v svoja najnežnejša leta, ki so bila hkrati tudi vojna leta. Na svet je namreč prišla s prerano umrlo dvojčico le malo pred začetkom drugega svetovnega spopada. Občutljivemu bitjecu ne čas ne kraj rojstva nista prinesla veliko lepega, saj je Sv. Ivan (predmestje Trsta) kot vso Primorsko najprej dušil fašistični jarem, za njim pa še nacistični. V rahločutni avtobiografski pripovedi nas pisateljica vodi skozi osebni in družinski vsakdan v nekoč slovenski mestni četrti, ki je morala v težkih časih skrivati svoje pravo lice in se podrejati novim razmeram. Te so pogojevale tudi odraščanje deklice, ki je marsikatero misel, besedo in željo potlačila, da bi prišla z njimi na dan šele dolgo potem, ko je bilo najhuje mimo in so se začeli novi časi.
