Category: Poezija

Že češnječas

V zbirki Že češnječas se kratke pesmi izmenjujejo z liriziranimi proznomi del, oboje pa se dopolnjuje. A težišče je vsekakor v nevezani besedi. Gre za pravi pravcati konglomerat, skupek epistolarnih besedil, monologov, vmesnih komentarjev, didaskalij, liričnih izpovedi. Preobilje razsežnosti čustvenega in miselnega dogajanja nas preseneča od vrstice do vrstice. Le za hip osvetli, le za droben hip moremo postati ob liki, asociaciji, spominu, kriku, slutnji, obračunu, smehu, ob samoti in že nas potegne naprej v zgoščenost pripovedovanja. Včasih to stori z besedo, dvema. In znajdemo se v drugem svetu, nič manj realnem, v druščini individualistov, neprilagojencev, čudakov, ekscentrikov, harlekinov in...

Pesmi izseljenke

“Sprehajam se ob mraku, pa mi v mislih poje:   Oj, zemlja rodna, po tvoji grudi spet mi gre korak! in moj pogled objemlje te in boža.”    

Zbiralka vetra

… Prepričan si, da držiš reči tesno v rokah, a glej, letijo ti po tleh. Prepričan si, da je moč v nadzoru, a vzdrževanje nadzora  je pešanje moči. Kdo je tu nor, resničnost ali ti?  

Pesmi

Čepeli so in čakali na morje, preštevali stare školjke v zalivu, nabirali pisane kamne za grobove v našem svetem mestu.