Majda Artač: Pesem pojem Evridiki
Mah (str. 82) Evridika sezula je čeveljčke travnate. Vpijočih rok in bosih nog iztrgala se je spominu, trikrat v krogu zaplesala, nato topo vrgla se na tla, v molčeči, mlačni mah prodrla, za večno si postlala, da se izogne votlini zla. Hlipaje je nesrečno Evridiko objel odrešujoči lahni sen, ko Orfej drzno v sanje nove, nore sanje stopil je.