“Vse veličastne zgodbe si zaslužijo nekaj pozornosti. Tudi mačje.” Ta humorna mačja zgodba, s hudomušnimi ilustracijami Iztoka Sitarja, je prepojena s tankočutnostjo in toplino. Poldijeve (pardon, Leopoldove) mačje modrosti bodo prepričale bralce vseh starosti in so tako odlično družinsko branje. Predvsem pa bodo veliko podobnosti z realnim življenjem našli tisti, ki si dom delijo z vsaj enim mačjim poglavarjem. (Vir: Dobre knjige)
Potepanje in raziskovanje po skrajnem severu Evrope… Potopisni roman razkriva mnoge presenetljive vidike Skandinavije in Britanskega otočja, ki so zanju tako bistveni. Navdušujoč je tudi zaradi samega izziva najlepših in najbolj reprezentativnih poti Norveške in Škotske ter vedno zanimivih tamkajšnjih krajev, od zaselkov do prestolnic.
Pretresljiva življenjska pot slovenske intelektualke Angelo Vode, učiteljico prizadetih otrok, defektologinjo, aktivistko, organizatorko gibanja za pravice žensk, kaznjenko in izobčenko je slovenski javnosti predstavila Alenka Puhar, ki je njene spomine uredila, poskrbela za natis in napisala spremno besedo. Med vojno je Angela organizirala dobrodelne akcije za internirance, poslana je bila v nemško taborišče, po vojni pa se je njena Kalvarija nadaljevala na Nagodetovem procesu in šestletnem zaporu z odvzemom državljanskih pravic.
Pestro oratorijsko dogajanje na Bledu Mladostniška doživetja ob pripravi in izvedbi oratorija na Bledu, kjer se Eneja, Lan in njuna družba odgovorno pripravljajo na zaupano jim nalogo. Organizacija je zahtevna, prinaša pa tudi obilje dobre družbe, medsebojnega druženje in pogovorov. Na dvorišču se spletajo nova prijateljstva in prve ljubezni, ne manjka pa niti razreševanje kriminalne naveze, ki se pojavi na Bledu.
…je prispodoba skakanja s padalom v tandemu, to je kratka zbirka zabavnih zgodb in dogodivščin adrenalinskih športov iz vseh koncev sveta.
“Vremenski ekstremi in zemlja, ki se utrujena in zlorabljena od človeškega pohlepa upira in hkrati čudežno regenerira, se v romanu prepletajo z usodo pisateljice, ki hoče biti enako iskreno tudi kot kmetica.” Pisateljica, aktivistka, kolumnistka in kmetovalka v knjigi pripoveduje o lastni izkušnji, kako uskladiti pisateljevanje v Berlinu in biodinamično kmetovanje na majhni kmetiji v Jurovskem Dolu, ki se ga je lotila povsem brez izkušenj. Knjiga je sočen opis sedmih let naivnosti, trme, učenja, porazov in zmag v boju z naravo, birokracijo in specifično miselnostjo provincialnega, v produktivnost usmerjenega okolja ter težko pridobljene modrosti mlade ženske, ki hodi svojo pot. Vseskozi...
Knjiga govori o tem, kako pomembno je izražanje oziroma ubesedovanje čustev. Prvoosebna pripovedovalka in njena predšolska otroka dneve med kovidom preživljajo v hiši, medtem ko mož in oče kot zdravnik dela v UKC-ju. V primerjavi z njegovim delom, s katerim rešuje življenja in je v samem središču dogajanja, se ji njeno življenje zdi zastalo in prazno, dolgočasno. Ob večerih snema pogovore z možem, od katerega zahteva, da ji pripoveduje o stikih in srečanjih z Lejlo, s katero sta bila nekoč v zvezi. Pisanje je zanjo nuja.
“A Slovenci smo pač takega kova, da vsakič začenjamo znova. Pod krinko sodobnih vplivov iz koristoljubnih motivov nam vsak nov cepec vse staro uniči, da od tradicije ostajajo samo cepiči.” (Bukev, str. 23)
Ulica, spojena iz kamna in sanj, ki pripadajo različnim deželam in stoletjem, lahko bi bil Krakov ali Cork, a obrisi včasih zavajajo, nikogaršnje hišne številke so vsakič drugače razvrščene v registre spomina … (str. 56)
PLANINAM Večji želim si razgled, kjer govori brez besed zvesta družica – narava. Tam se bom spet pomladil, ko bom studenčnico pil nove, neznane moči. Oh, le razgrni se zid! Jaz hočem mirni odsvit čistih, mogočnih planin. (str. 30)
