Category: Biografije in resnične zgodbe

700.000 kilometrov

Pred Pogačarjem, Rogličem in Mohoričem je bil … Bonča. Eden prvih slovenskih profesionalnih kolesarjev, Valter Bonča, je odraščal v Idriji. Že kot otrok je bil navdušen športnik, na začetku tekač na smučeh, kmalu pa ga je zasvojilo kolo. Z njim se je vozil v srednjo šolo v Kranj, kar ni bil mačji kašelj, saj je bila pot v vsakem vremenu vse prej kot lahka. Kot mladinec je zgodaj opozoril nase, pri dvajsetih letih se je prvič udeležil olimpijskih iger v Seulu še kot član jugoslovanske reprezentance, leta 1992 je že zastopal samostojno Slovenijo na olimpijskih igrah v Barceloni. V svoji...

Nisem kot drugi

Življenje z otrokom z downovim sindromom. Dragica Kraljič je magistrica defektologije. In pred tridesetimi leti je dobila priložnost, da svoje znanje iz teorije prelije v prakso. Rodil se ji je namreč otrok z downovim sindromom, sin Janek, večni otrok, ki ima veliko srce in lepo dušo. Kljub temu, da je o otrocih s posebnimi potrebami veliko vedela, je bila na začetku izgubljena kot sleherni starš. Vendar se je v vseh letih od Janeka veliko naučila. Svoje izkušnje podaja naprej v kolumni Navaden dan nenavadne mame, ki jo piše za revijo Jana. In seveda v knjigi Nisem kot drugi.   Primus,...

Za vse, ne zase

Zgodba Tržačana Romana Pahorja povezuje usodo celotnega naroda ter življenje njegovih potomcev vse do današnjih dni.  Knjiga Za vse, ne zase je zgodba Tržačana Romana Pahorja(1903-1951), ki je izšla ob 80. obletnici 2. tržaškega procesa in 70-letnici njegove smrti. Pahor se je kot narodno zavedni Slovenec celo življenje miroljubno upiral raznarodovalni politiki fašizma in se boril za narodove pravice ter to tudi drago plačal z dvakratno konfinacijo na otoku Ponza in 12-letni obsodbo na drugem tržaškem procesu leta 1941. Tragično in zapleteno zgodbo Pahorjevega življenja je na papir izlil njegov vnuk, novinar Peter Verč, s pomočjo tete Sonje Pahor, Romanove...

Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca

… »nasilje ne vodi nikamor, ker je orožje znanja in kulture dosti močnejše in ima v sebi bistvo lepote.« Spomini Zorka Jelinčiča, en izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR, nam razkrivajo kar je avtor prestal v devetih letih zaporne kazni v italijanskih ječah (Koper, Rim, San Gimignano, Civitavecchia) in obdobje konfinacije (Isernia). V eni izmed ječ je dolgih šest let poslušal šepet morja, a ga ni nikoli videl in dodal, da »ob vsakem valu, ki se razbije ob obali, občutiš ostro bolečino brezizhodnosti ob zavedanju, da to življenje ni več tvoje in da z njim razpolagajo drugi.« Mladika, 2020...

Kdo se boji črnega moža

Avtobiografska pripoved Ksenije Trs Ksenija se v otroštvu ni bala črnega moža. Otroštvo je preživljala skupaj s (staro) mamo in (starim) atom, mamica si je namreč ustvarila novo družino, v kateri ni bilo prostora zanjo. Njen atek je bil poštar Mirko, ki je imel dve kobili, Pupo in Bebo in drugo ženo in otroke. Navihana deklica se je cele dneve potepala po domačem gozdu. Mama je skušala njeno trmoglavost večkrat izprašiti z leskovo palico, ampak zaman. Potem pa je v njeno mlado življenje prišel mož. V četrtem letniku srednje šole je postala mamica. Mož postane črni mož. Črni mož ji...

Ne glej stran: napadi pošast pod posteljo!

Z dovolj ljubezni, sočutja in predanosti je mogoče premagati še tako veliko oviro Mojco vzgojiteljica iz vrtca opozori, da njena hči kaže znake avtističnega spektra. Kot bi vsako mamo jo to zelo prizadene, ampak se s tem sooči in raziskuje. Pripravljena je premikati gore, da bi svojemu otroku zagotovila srečno in normalno življenje. Kot da to ni dovolj, njej diagnosticirajo multiplo sklerozo, nato pa se njen mož odloči, da ne čuti ničesar več in odide. Vzponi in padci, ki jih Mojca, ki je uspešna poslovna ženska, slaščičarka in psihoterapevtka, uspešno predela. Srčni zgodbi, ki jo je težko odložiti, sledi  terapevtski...

 Vprašaj goro

Kako nas gore naučijo, kaj je pravzaprav pravo življenje in za kaj v življenju zares gre. Jože Andrej Mihelič je bil dolgoletni aktivni alpinist in turni smučar, tehnični vodja na številnih tečajih za planinske vodnike PZS, trener smučanja in plavanja. V avtobiografiji so zbrani spomini, v katerih gre za poklon bohinjskim goram, planinam, dolinam, dolinicam, vasicam, slapovom, jezerom, vodnim izvirom, turnemu smučanju, družini itd. Predvsem pa gre za spomine na nepozabne, izjemne, skromne in poštene ljudi, predane svojemu rodu, domu in svoji zemlji. Klicu gora sta se že v mladosti odzvala oba brata Mihelič, Jože Andrej Mihelič pa je leta...

PUSTOLOVEC ZMOTE: PATETIČNI PRIROČNIK ZA RAZUMEVANJE PRILETNEGA ALFA SAMCA

Iskanje identitete, smisla in objema pri petdesetih Miha Šalehar je tokrat pod svojo sodbo, oster jezik in povečevalno steklo postavil kar samega sebe. Medtem ko se bliža Abrahamu (46), opazi, da vedno težje prenaša kilograme, razvade in znano “šaleharsko” – komentatorsko in podjetniško pozo. Pri pisanju spominov se odloči, da bo do sebe in nas brutalno iskren. To mu tudi uspe, saj ne boste brali priročnika o tem, kako je vse oh in sploh, kako se “vse da” in je vse mogoče tudi po petdesetem, ampak vas bo (generacijsko) opomnil, da je čas za vrsto stvari, ki jih “moramo prenehati”....

NA PREPIHU

Gore niso samo hoja navkreber »Knjiga “Na prepihu” je na prvi pogled in tudi sicer predvsem pohodniška knjiga, knjiga za ljubitelje planinskih izletov, pa tudi za ekstremnejše obiskovalce gora. V njej je namreč nekakšen p/opis planinskih izletov na točke, katerih žigi manjkajo v knjižici “Slovenske planinske poti” planinke Renate Rugelj. Ta se sredi koronapoletja odloči, da je praznovanje Abrahama pravi čas, da knjižico zapolni do konca. Poti in dogodivščine s pohodov zapiše njen mož in  sodelavec Samo Rugelj. Pisanje, kot smo ga pri dotičnem že vajeni, ni zgolj dolgočasno opisovanje. Rugelj vedno piše širše občestveno pritegujoče, tekoče, jasno, vseeno dovolj...

DRAGA KRISTINA : ZGODBA UREDNICE IN PISATELJICE KRISTINE BRENKOVE

Osebna srečanja s pisateljico, ki se je s tankočutnim posluhom za otroke za vedno zapisala v naša srca. Slovenska urednica, pisateljica in prevajalka Kristina Brenkova (1911–2009) se je v založbi Mladinska knjiga zaposlila leta 1949. Prevzela je urednikovanje otroške literature, vse od začetka je bil njen cilj ponuditi otrokom nadpovprečne slikanice, ki so jih ustvarjali naši najboljši ilustratorji in pisatelji, znala je izbrati tudi najkvalitetnejša dela iz svetovne zakladnice. Polna drznih idej in sodobnih pogledov je navdihovala umetnike ter z njimi vzpostavljala omikane, prisrčne vezi, kar v Sloveniji po drugi svetovni vojni ni bilo ravno v navadi. Pričujoča monografija, ki...