Category: Biografije

OBJEM NA VRHU SVETA

Avtobiografski roman Marije in Andreja, katera sta se objela na vrhu sveta kot prvi zakonski par v zgodovini himalajskih vzponov.    7. oktobra 1990 sta Marija in Andrej z roko v roki stopila na 8848 m visoko streho sveta. Marija je bila kot prva Slovenka, tretja Evropejka in 13. ženska na svetu, ki ji je to uspelo. Andrej je enajst let pred tem, 13. maja 1979, že stal tam. Skupaj z Nejcem Zaplotnikom sta bila prva Slovenca, ki sta osvojila Sagarmatho, čelo neba, kot pravijo Mount Everestu v Nepalu oz. Čomolungmo, tibetansko mati vesolja. Je tudi edini na svetu, ki v...

SRCE BIJE V DVOJINI

Dolga pot do posvojitve otroka. Resnična zgodba zakoncev Rozman. Knjiga je napisana skozi njune oči in prikazuje tudi dogajanje v Afriki, kjer se revna mati bori za življenja svojih otrok. Vse se začne z njunim iskanjem življenjskega smisla. Uspešna kariera, preskrbljeno življenje, vendar nekaj manjka. Po več neuspelih poskusih zanositve se zakonca podata na težko pot do posvojitve otroka. Skozi dolgo pot, polno preprek, odrekanja in lažnega upanja, se v zadnjem poskusu zaneseta na SMS sporočilo o posvojitvi. Zgodba je razdeljena na dva glavna dela dogajanja in vsebuje več poglavij. Kljub težji tematiki je zgodba zelo hitro berljiva in v...

POZNI NOVEMBER ZA PESNIKA

Biografska pripoved o pesniku Francetu Balantiču zajema celovitost njegove kratke življenjske poti. Na domiseln način se ukvarja z ustvarjalnimi trenutki Balantičeve poetičnosti, predstavlja usodni preobrat ob njegovi odločitvi, da vstopi med vaške stražarje, in dramatične trenutke njegove prezgodne smrti, posebej pa se zadrži ob literarni usodi, ki jo je njegova poezija doživljala v povojnem obdobju, ko mu je po eni strani literarna javnost priznavala izjemnost pesniške izpovedi sredi vojnih grozot, po drugi strani pa ga je politično nazorska stran vztrajno zavračala. Po letih prečiščevanja se pesnikova zgodba po Francetu Piberniku spet vrača in v slovenski kulturni zavesti na novo osvetljuje njegov...

KURJI PASTIR

»Pisatelj nisem postal zato, ker sem veliko bral, ampak zato, ker sem veliko poslušal.« Feri Lainšček se je rodil 5. oktobra 1959 materi Tereziji (Trejzki) in očetu Štefanu (Pišteku) v vasi Dolenci na Goričkem, hribovitem predelu Prekmurja, blizu madžarske meje. Na püjklu je čepela hiška, ki se je zdela najbolj ubožna tam naokoli. Otrok je bil nepričakovan, za tiste čase sta bila starša že v letih. Mati jih je štela 39, oče pa 44. Dečkova sestra, ki so ji pravili Mala Trejzka, jih je imela že 18 in je tistega leta odšla od hiše, v tovarno v Ljubljano. Otrok nekaj...

NA ZMAJEVIH KRILIH

Ljubljansko študentsko okolje in kulturno ozračje v poznih petdesetih in v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z vidika tržaškega Slovenca. Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta se je v drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja zaradi študija preselil s Tržaškega v Ljubljano, v povsem novo okolje. Njegovi spomini nam približajo takratno študentsko življenje, srečamo se z nekaterimi osebnostmi iz  kulturnih in akademskih krogov ter z mladimi ustvarjalci revije Mlada pota. V bogatem in sočnem jeziku nam avtor spregovori o vzdušju, ki je vladalo med mladimi, pa tudi o bolj osebnih doživetjih mladega človeka, ki išče svoj prostor  pod soncem: iz rodnega Križa nas...

DEVICA, KRALJICA, VDOVA, PRASICA

Skozi zgodbe zgodovinskih vdov v analizo vloge ženske. Šokantna pripoved o travmah in preživetju. Erica Johnson Debeljak v svoji novi knjigi spregovori o vdovstvu. Na to pot je stopila 26. januarja 2016, ko je dobila sporočilo o nenadni smrti moža – Aleša Debeljaka. Knjiga je izšla v času pete obletnice smrti, v njej pa je avtorica popisala svoje spopadanje z izgubo, omajano eksistenco, s pričakovanji družbe, z dvomi o vzrokih smrti. Pri tem so ji v pomoč mitske, biblične in prave zgodbe z obravnavo in doživljanjem vdovstva. Ericino žalost, bolečino, srd, obup, skrb ali ljubezen lahko skozi arhetipsko podstat opazujemo...

SLOVENSKI MOZART: Knjiga o Josipu Ipavcu

Biografski esej o slovenskem skladatelju in zdravniku Josipu Ipavcu. Pretresljiva življenjska zgodba avtorja prvega slovenskega baleta »Možiček«, izvedenega v novi graški operni hiši leta 1902. Josip Ipavec velja za eno najbolj tragičnih osebnosti v slovenski glasbi. Avtor knjige nam predstavi njegove korenine, otroštvo in nas popelje do njegovega življenjskega vrhunca na Dunaju. Bolezen, zaradi katere je Josip izgubil občutek za realnost in zmanjšanje miselne sposobnosti je bila kriva, da je umrl zmeden in osamljen. Posebno poglavje v knjigi je namenjeno komični operi Princesa Vrtoglavka, ki je bila krstno uprizorjena šele leta 1997.

MURVA FABIANIJEVIH

Fabianijeva murva v Kobdilju na Krasu kljubuje časom in državnim spremembam že več stoletij. Videla je lepe in hude čase, ki so se zvrstili na tem koncu slovenske zemlje. Nema priča življenj, ki so se začela, se razvijala in marsikdaj tudi končala v bližnji družinski domačiji, bi nam znala najbolje potrditi pripoved Renata Ferrarija, v kateri spoznamo Charlotte von Koffler (1827-1923), zadnjo veliko mater pomembne rodbine Fabianijevih, mamo znanega arhitekta Maxa Fabianija in avtorjevo prababico. Sedemnajstletna Charlotte je do tedaj živela razpeta med Trstom (svojim in maminim rojstnim mestom) in Bocnom (očetovi domovini). Poleti 1844 pa jo naključje ali bolje...

TEK ZA ŽIVLJENJEM

Mitja se je zato, da bi živel, pognal v tek. V tek za življenjem. Z Mitjo Duhom tečemo 250 krogov dobrodelnega teka po stadionu v Trbovljah. Med 100 km dolgo potjo se vrača v preteklost. V otroštvo, v mladost, ko je bil med najbolj obetavnimi učenci in športniki. Namesto življenja si je izbral cigarete, alkohol in droge. Zasvojen Mitja se je znašel v kletki mamil in kriminala. Mitja Duh zelo nazorno opisuje razmere v zaporu na Povšetovi in na Dobu. Nad Mitjo so vladale močne psihoze, ki so ga pehale čez rob življenja. Vendar se je s trdno voljo pognal...

EDEN IZMED NAS

Življenjska zgodba enega najobetavnejših medvojnih pilotov pri nas. Pri Klemenovih v Cerknici se je Alojzij Knap rodil leta 1904 kot eden izmed petnajstih otrok. Za šesti rojstni dan ga je oče Andrej peljal na ogled letalske prireditve v Miren pri Gorici, na kateri je Edvard Rusjan opravil uspešen let z letalom Eda V. Rusjan je že naslednje leto tragično strmoglavil, Lojze pa je iz senika spuščal papirnate aviončke in si želel postati pilot. V tistih težkih časih se mu je želja uresničila. Z osemnajstimi leti je odšel v pilotsko šolo v Kragujevac in jo končal z odliko. Kar nekaj let...