Potepanje in raziskovanje po skrajnem severu Evrope… Potopisni roman razkriva mnoge presenetljive vidike Skandinavije in Britanskega otočja, ki so zanju tako bistveni. Navdušujoč je tudi zaradi samega izziva najlepših in najbolj reprezentativnih poti Norveške in Škotske ter vedno zanimivih tamkajšnjih krajev, od zaselkov do prestolnic.
“Vremenski ekstremi in zemlja, ki se utrujena in zlorabljena od človeškega pohlepa upira in hkrati čudežno regenerira, se v romanu prepletajo z usodo pisateljice, ki hoče biti enako iskreno tudi kot kmetica.” Pisateljica, aktivistka, kolumnistka in kmetovalka v knjigi pripoveduje o lastni izkušnji, kako uskladiti pisateljevanje v Berlinu in biodinamično kmetovanje na majhni kmetiji v Jurovskem Dolu, ki se ga je lotila povsem brez izkušenj. Knjiga je sočen opis sedmih let naivnosti, trme, učenja, porazov in zmag v boju z naravo, birokracijo in specifično miselnostjo provincialnega, v produktivnost usmerjenega okolja ter težko pridobljene modrosti mlade ženske, ki hodi svojo pot. Vseskozi...
Ob branju knjige si boste zaželeli, da bi tudi sami bili na otoku in občudovali lepote okrog sebe. Avtorica uporablja slengovske izraze in jezik gejmerjev in se na ta način še bolj približa mladim bralcem. Glavni junaki mladinskega popotniškega romana so petnajstletniki, učenci devetega razreda. Dogajanje se prične med razredno uro, kjer pričnemo spoznavati zaplet zgodbe in njene akterje. Spoznamo njihova družinska ozadja in značilnosti posameznikov. Zaradi najstniškega nasilja so vpleteni prisiljeni, da se med prvomajskimi počitnicami, udeležijo planinskega pohoda po Caminu Krk na Hrvaškem. Seveda ne manjkajo zapleti, medosebni odnosi so napeti in spreminjajoči, kot so seveda posamezni najstniki....
Zakonca Štremfelj sta vrhunska alpinista in gorska vodnika. V zgodovino pa sta se vpisala kot prvi zakonski par, ki jima je uspel ta podvig. Pred dobrim letom dni sta se odločila za nov podvig. Skupaj sta se odpravila na Veliko himalajsko pot, ki poteka prek Nepala. V 88 dneh sta prehodila 1.600 kilometrov dolgo pot in opravila 83.000 metrov višinskih vzponov. Na tako dolgi poti sta spoznala mnogo obrazov dežele, trkala na vrata neznancev, prisedala k njihovi mizi in skledi dhal bata (riža in leče) ter legla v njihove postelje. Daljinske poti pustijo velik pečat na duši pohodnika in tudi...
Osebni spomini, prepredeni z mačjimi fotografijami in drobnimi ilustracijami, so odraz konkretnega družbenega časa in okolja. Svetlana Slapšak je velika mačjeljubka. Mačke so v njeno življenje prihajale in odhajale spontano, tako kot je zaradi boja za človekove pravice, svobodo izražanja in nasprotovanja smrtni kazni migrirala tudi sama. Ker je upala jasno izraziti to, kar so mnogi mislili, se je znašla v nasprotju s političnim sistemom napetega obdobja na Balkanu. Zaradi aktivnega udejstvovanja je bila preganjana, pretepena, odpuščena. Zaradi groženj se marsikje ni počutila dobrodošlo, vrata so se ji zapirala, ampak to je ni ustavilo. Mačke, ki jih je pogosto rešila...
»V taboru smo ohranjali pozitivno vzdušje. Vendar pa je vsem postajalo kristalno jasno, da bo reševanje trajalo dlje, kot smo sprva upali.« Avtorski risoroman pripoveduje resnično zgodbo o izjemnem reševanju jamarke Ane, ki je aprila 2023 doživela hudo nesrečo v Vranjedolski jami blizu Cerknice. Ekipa jamarjev je raziskovala nove dele jame, ko je eni od jamark pri povratku iz jame na glavo padel usodni kamen. Nezavestno so kolegi oskrbeli in poskrbeli, da je na površje prišlo sporočilo o nesreči. Jamarsko reševanje poteka zelo drugače od reševanja na površju, kar nam skozi svojo pripoved prikaže avtorica. Knjiga je preplet več zgodb;...
Dobri divji svet (še) obstaja Irena Cerar se je nedolgo nazaj znašla na zanimivi, sicer ne preveč dobri točki v življenju, ki pa je v njej sprožila umiritev ter premislek o tem, kako hitro je življenje in koliko nalog si je zadala v njem. Sama pravi, da je njeno življenje zastalo. Za kar precej časa. Dokler se ni v njej zopet začela prebujati »divja ženska«. Odločila se je, da bo po en teden preživela v posamičnih habitatih Slovenije. Na misel so ji prišli jame, gozdovi, mokrišča, travniki, stari sadovnjaki, morska in rečna obala. Podala se je na deloma samotno in...
Uvodna prireditev bralnega projekta Primorci beremo v ponedeljek, 5. maja 2025, ob 19.00 v Mestni knjižnici Izola. Gost bo pisatelj, komik, televizijski voditelj, skladatelj in podcaster Jure Godler. Z njim
Bralna akcija PRIMORCI BEREMO se začne z večerom PRAVLJICE ZA ODRASLE
