Category: Spomini

Izgubljena mesta

Arheološka iskanja v deželi Majev. Pustolovska pripoved, v kateri se vrstijo berljive dogodivščine, težave, nevarnosti in zmagoslavja, kot jih doživlja arheolog v tropskem gozdu. V zaokroženih epizodah, ki kronološko sledijo Šprajčevim odpravam, je nanizana tudi vrsta zanimivih podatkov o življenju nekdanjih Majev – o naseljih, gospodarstvu, družbeni ureditvi in verskem življenju, o politiki in dinastični zgodovini, o nastanku, razvoju in propadu. Kot tudi o tehnološkem napredku arheologije, življenju sedanjih prebivalcev teh območij in skrbi Mehike za kulturno dediščino. Knjiga je opremljena s preglednim zemljevidom in bogatim fotografskim gradivom. Knjiga je leta 2009 prvič izšla v slovenščini in bila kasneje prevedena...

Spomini iznad ekvatorja

Isabella Flego se po štiridesetih letih v Spominih iznad ekvatorja spominja petih let bivanja v Gani. Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila čas, ko je bila socialistična Jugoslavija neuvrščena država in je prodajala svoja motorna vozila v številne države po svetu. Avtoričin mož Aurelio je v Gani vodil vzpostavitev koprskega Tomosovega hčerinskega podjetja, imenovanega Tomos Ghana Limited. Družino Flego so Ganci gostoljubno sprejeli. Živeli so v Kumasiju, središču kulture Ašanti. Zgodbe v knjigi so odete v tradicionalna barvita oblačila, imenovana kente. Prepojene so s posebnimi afriškimi vonjavami, občutki vročine, vlage in sopare. Pod stopali začutimo pesek na zlatih neskončnih plažah....

KAŽIPOTI: sonatina o odnosih in kulturi srca

Človečnost in čuječnost sta pomembnejši od lepega vedenja in primernega videza. Ksenija Benedetti je bila osemnajst let prva dama državnega protokola Republike Slovenije, danes pa je predavateljica, svetovalka za poslovno komuniciranje in protokol ter tudi pisateljica. V Kažipotih je zbranih 47 kolumen, ki jih je z bralci Primorskih novic delila skoraj dve leti. Vanje je vtkala vse tisto kar pozna in kar jo določa: poleg izkušenj v komunikaciji z ljudmi in srečanj z najvišjimi predstavniki še ljubezen do fotografije, glasbe, poezije, umetnosti nasploh. Zgodbe so zapisane elegantno, poetično, tudi duhovito, z diskretnim nasvetom in praktično rešitvijo. Ubesedila je drobne stvari...

Skušnjave

Tone Hočevar je rojen pripovedovalec, ki bralca potegne v osrčje viharnih trenutkov, ko se je pisala zgodovina. Skušnjave nas popeljejo v zaodrje krvavih diktatur, političnih spletk, neresnic in polresnic, cenzure, pa tudi dvomov in dilem, s katerimi se je v svoji novinarski karieri spopadal avtor. Pripovedujejo o prijateljstvih, ki so se tkala med novinarskimi kolegi, ter živo opisujejo tako izjemne dogodke, kot so srečanje z Gregoriem Fuentesom, Hemingwayevim čolnarjem in »starcem« iz romana Starec in morje, pogovor s predsednikom Giuliom Andreottijem in prisostvovanje na delovnih zajtrkih Opusa Dei. Tone Hočevar je rojen pripovedovalec, ki bralca potegne v osrčje viharnih trenutkov,...

Srajca srečnega človeka

Duhovita avtobiografska pripoved o popotovanju iz predmestnega otroštva do odlikovane starosti. Srajca srečnega človeka je duhovita avtobiografska pripoved o popotovanju iz predmestnega otroštva do odlikovane starosti. Prepletajo se zgodbe diplomiranega ekonomista, novinarja, satirika, mladinskega pisatelja in mednarodno pomembnega založnika, pa seveda enega od treh bratov ter kasneje moža in očeta. Kljub številnim trpkim izkušnjam pod dosedanjo življenjsko črto avtor brez oklevanja zabeleži vedro vsoto sedmih desetletij.  

S srcem na pot v njihov in naš čas

Družinska zgodovina  predstavlja korenine neke rodbine. V knjigi S srcem na pot v njihov in naš čas so po besedah avtorice zapisane zgodbe življenja. V prvem delu Jaz v tebi  –  Naš tata Jožef Kete in njegova družina v času vojne od 28.9.1943 do 3.3.1945 so zapisi iz dnevnika ter pisma in dopisnice očeta Jožefa Keteja v času druge svetovne vojne in sicer od septembra 1943 do marca 1945, ko je bil interniran v delovnem taborišču v Nemčiji. V drugem delu Ona v meni  je popisano življenje tete Ivanke (dočakala je 103 leta), kot ga je razkrivala nečakinji ob njenih obiskih. Pripovedovala je o svoji veliki družini, svojih trpkih...