Ivko Spetič – Magajna: POETNICE
Iz oddaljenih osvetij me je poklicala ljubezen, od tam kjer še nič ni, kjer duh le blodi, duš, ki čas jih kroži v nemirnih rojenicah, kjer moj večni vek gre in iz živa mre. ( Str. 28 )
Iz oddaljenih osvetij me je poklicala ljubezen, od tam kjer še nič ni, kjer duh le blodi, duš, ki čas jih kroži v nemirnih rojenicah, kjer moj večni vek gre in iz živa mre. ( Str. 28 )
… za vsakogar in le zate Sveže jutro, cvetlice prešine hlad, a ti mi povzročiš vročino. Težko jo prenašam, toplota je neobvladljiva. Ti se ne pretegneš, da bi poiskal obkladek, ki bi umiril srčni utrip. Tablete skriješ, zlažeš se, da jih nimaš. Bom preživela še en dan? (Str.: 47) (Dobreknjige.si)
Bistroumne domislice pomočene v (tminski) črni humor POSLEDNJI HAIKU zadnja postaja trda bukova veja noge visijo LJUBEZEN Ljubezen je včeraj šla na potep in se znašla v naju tukaj jo imava, lepo nama je z njo le kam odjadra jutri verjetno, če bi jo lepo negovala ostane pri nama za vedno drugače odide za vekomaj ljubezen gre tja kjer ji je najlepše Zveza MinK, 2025
Ljudje nismo na svetu da smo bolečina. Ljudje smo na svetu da smo ljubezen. samozaložba, 2023