Pisanje je način, da spomin na padle taboriščnike ne izgine.
Zbirka trinajstih črtic predstavlja literarni prvenec tržaškega pisatelja Borisa Pahorja in prinaša pretresljiv razmislek o človeku, mestu in zgodovini. V ospredju je spomin na koncentracijska taborišča ter iskanje smisla po nepredstavljivem trpljenju. Po vrnitvi iz sanatorija blizu Pariza v domači Trst se pripovedovalec sooča z osamljenostjo in družbo, ki želi pozabiti na vojne grozote.
V bolečih, a hkrati človeško toplih zapisih Pahor poudarja moč solidarnosti, duhovne vzdržljivosti in pomena spomina. (Dobre knjige.si)
