Category: Kratke zgodbe

Sotto voce

Prikaz nepomembnega pripetljaja v življenju, ki hkrati spremeni vse in nič.  Zbirka kratkih zgodb Natalije Šimunović ima naslov Sotto voce. Sotto voce pomeni navodilo, naj glasbenik nadaljuje izvajanje glasbe v bolj umirjenem ali subtilnem tonu. Izbira naslova nam postane jasna, če vemo, da je Natalija Šimunović akademska glasbenica in poučuje violo in violino na Glasbeni šoli Jesenice. Po drugi strani pa moramo omeniti, da vsaka izmed kratkih zgodb, zbranih pod skupnim naslovom, vsebuje zelo veliko subtilnosti. Naslovi zgodb že sami po sebi odkrivajo veliko. Značilno za zgodbe pa je tudi to, da so stvari, ki jih želi Natalija Šimunović povedati,...

Ujeti veter

Knjiga Ujeti veter je zbirka poezije in proze Silva Vremca. V različnih kratkih zgodbah sledimo literarnim osebam, ki so jih zaznamovale zgodovinske razmere, vendar na svoji poti niso obupale – to so zgodbe o vzponu mladih ljudi, sanjah, upih, vztrajnosti in ljubezni. Izstopajoča je uvodna avtobiografska zgodba o otroku in mladem človeku, ki so ga zgodovinske nevihte in revščina odnesle z rodnih Opčin pri Trstu na slovenski Kras, kjer je zaradi neurejene meje mladoleten ostal za 8 let odrezan od doma in brez državljanstva države, v kateri je živel in se šolal. Knjiga je dragoceno pričevanje o otrocih, rojenih v...

Pohlep

Odsev družbene realnosti. Pohlep je  zbirka zgodb, ki nam nastavi ogledalo, v katerem se bo večina bralcev nedvomno prepoznala. Ne nujno vedno in povsod, zagotovo pa vsaj v kakšni od situacij ali razmišljanj, v katerih se znajdejo oziroma tja zaidejo junaki zadnjega Mazzinijevega izjemno natančno zapisanega zgodbarskega cvetobera. Pohlepnost je pač nekaj, čemur nihče od nas popolnoma ne uide, pa čeprav si to morda težko priznamo. Prav zato je Pohlep zbirka zgodb, ki bi jo moral prebrati čisto vsak. Zato, a tudi zaradi tega, ker se nam v njej predstavi avtor v vrhunski pisateljski kondiciji. Pohlep je preprosto odlično branje...

Plašč

Kaj se skriva pod plaščem? Skozi deset različnih zgodb spremljamo presunljive usode protagonistov. Spopadajo se z intenzivnim doživljanjem nemoči. Bodisi gre za boj posameznika proti sistemu ali pa (ne)spopadanje z resnico oziroma realnostjo. Avtorica s tenkočutnostjo oblikuje glavne junake in situacije. Konce zgodb večinoma pusti odprte, nejasne in nas s tem pusti v negotovosti. S številnimi metaforami nam omogoči, da se poistovetimo z junaki in nam da večjo svobodo pri sami interpretaciji zgodb.      

Vse je v redu

Kjer ni popolnoma vse v redu Vse je v redu je zbirka trinajstih kratkih zgodb, v katerih v resnici ni vse v redu. Prvo-, drugo- in tretjeosebne zgodbe beremo iz različnih perspektiv: otroške, odrasle in celo iz perspektive mize, ob kateri se prička zbrana družina. Kljub izgubi službe, nenačrtovani nosečnosti, smrti babice, bo vse v redu. Kljub temu, da ima mož ljubico, bo vse v redu. Vse bo v redu! Bomo zmogli? Bomo ja!    

Ugrizi

“Zgodba na dan in navsezadnje se razreši vse. Človek samo odnehati ne sme.” Ugrizi Andreja Blatnika so zbirka petdesetih kratkih zgodb. Najkrajša med njimi je zložena v le eno poved, preostale pa v stran ali dve. Lahko bi tudi rekli, da so ravno pravšnje za dober »ugriz«. Oster in obenem poetičen okus prve Blatnikove zgodbe vas bo zlahka potegnil k njegovi drugi in dalje, vse do prehitrega konca. Vendar pa te zgodbe, ti »ugrizi« v usode številnih protagonistov niso hitra hrana. Škoda bi jih bilo pogoltniti kar tako, eno za drugo, na mah. Kajti šele ko te zgodbe okusite posamično,...

Gorica je naša

Zbirka kratkih zgodb s stičišča dveh narodov. Gorica je naša, literarni prvenec Primoža Sturmana, je intrigantno čtivo. Zanesljivo pa ne le za ljudi, ki smo tako ali drugače povezani z Mediteranom, s Trstom, Krasom in z Italijo, saj ne gre za lokalne vinjete. Sturman se je že v prvencu pokazal in izkazal kot vešč opazovalec, spreten narativec in pisec, ki ob občutljivih temah zna zdržati distanco, da ga ne odnese v navijaštvo in patetiko, kar je ob zgodbah na vročih mejah vedno najtežje opravilo. Litera, 2018

Pol litra vipavca

Dvaindvajset humoresk. Pol litra vipavca je izbor kratke proze goriškega pisatelja. Vsebina je razdeljena na več delov.  Obsega dvaindvajset humoresk polnih sočnega humorja in satiričnih osti, od avtobiografskih študentovskih zgodb do humoristično obdelanih uredniških izkušenj in dogodivščin s soške fronte.  

Na otoku

S tem izborom prihaja na dan drugačen Ivan Cankar, takega nimajo namreč mogoče v zavesti niti slovenski bralci. Gre za izbor proznih besedil, ki jih je vrhniški pisatelj napisal med letoma 1899 in 1913. V njih se odsevajo pojavi in problemi univerzalnega značaja, ki niso značilni le za slovenski ustvarjalni prostor na prelomu med 19. in 20. stoletjem, saj ostajajo zelo aktualni tudi današnjemu bralcu. Cankar ostaja torej moderen avtor, ki se ne navezuje le na Gogolja, Čehova, Kafko, ampak tudi na Danila Kiša in na njegovo Enciklopedijo mrtvih. Vir: https://cankar-trst.org/2018/11/05/na-otoku-pri-ztt-ju-nova-dvojezicna-zbirka-cankarjevih-crtic/ ZTT = EST, 2018  

Razvezani

»Intima našega vsakdana« Prva knjiga Ane Schnabl, ki je na Slovenskem knjižnem sejmu 2017 prejela nagrado za najboljši prvenec, nam prinaša 10 zelo iskrenih in življenjskih zgodb, v katerih spoznamo like, ki so iz različnih razlogov ranjeni, obremenjeni, zaznamovani, zafrustrirani, prestrašeni, pozabljeni … Vsi pa bi radi zaživeli bolj polno, radi bi se ponovno povezali s tem svetom, radi bi bili sprejeti, ljubljeni. Ana Schnabl uspe različne zgodbe povedati v različnih jezikih, od katerih vsakega čutimo kot najbolj pristnega za določeno zgodbo in z izrazito eksplicitnim opisovanjem telesnosti svojih protagonistov, te naredi še prepričljivejše, da nas toliko lažje nagovorijo. Izstopajo...