Category: Kratke zgodbe

O čem govorimo: Slovenska kratka proza 1990-2004

Prelet vzorčnih zgodb, ki so izziv za branje in premislek. V zbirki O čem govorimo je Mitja Čander zbral kratko prozo poznanih slovenskih avtorjev iz poosamosvojitvenega časa. Vrata v zbirko nam odpira zgodba Andreja Blatnika Vlažne stene, sledijo mu Jani Virk, eden najplodovitejših mlajših pisateljev ter Andrej Morovič, ki je v prostor prinesel tematiko svetovnih urbanih središč in njihove alternativne scene. V zbirki ne manjkajo niti Dušan Čater, čigar junaki venomer čakajo nekakšen dogodek in realizacijo obetov, Maja Novak, ki nam skozi vrsto kriznih situacij razkrije relativnost razuma in Vinko Möderndorfer, čigar pisava se bliža minimalistični estetiki. Tomaž Kosmač izrisuje podobo svoje Idrije, Aleš...

Že češnječas

V zbirki Že češnječas se kratke pesmi izmenjujejo z liriziranimi proznomi del, oboje pa se dopolnjuje. A težišče je vsekakor v nevezani besedi. Gre za pravi pravcati konglomerat, skupek epistolarnih besedil, monologov, vmesnih komentarjev, didaskalij, liričnih izpovedi. Preobilje razsežnosti čustvenega in miselnega dogajanja nas preseneča od vrstice do vrstice. Le za hip osvetli, le za droben hip moremo postati ob liki, asociaciji, spominu, kriku, slutnji, obračunu, smehu, ob samoti in že nas potegne naprej v zgoščenost pripovedovanja. Včasih to stori z besedo, dvema. In znajdemo se v drugem svetu, nič manj realnem, v druščini individualistov, neprilagojencev, čudakov, ekscentrikov, harlekinov in...

Tržaške prikazni

Zbirka kratkih zgodb o Trstu. Trst je naš, je slogan, ki občasno še zdrsne z ustnic kakšnega entuziasta, čeprav pravno formalno temu seveda ni tako. Trst je topogledno pač italijanski, ker je bilo tako zapisano v osimskem sporazumu. A vendar je Trst predvsem sam svoj. Mesto, ki živi po svoje in se požvižga na to, kar o njem mislijo drugi. Dušan Jelinčič je verjetno najplodovitejši sodobni slovenski zamejski pisatelj in le vprašanje časa je bilo, kdaj bo bralcem predstavil zgodbo svojega rojstnega mesta. To je naredil z zbirko kratkih zgodb Tržaške prikazni. Logična in dobra odločitev, saj je na ta...

Bilo je nekoč

Črtice in anekdote Aleksandra Furlana – Šandrina. Knjiga je izbor črtic in drugih anekdotičnih zapisov Aleksandra Furlana – Šandrina, ki je uveljavljen narečni pesnik in zapisovalec našega polpreteklega življenja. Rojen na Greti, v tržaškem predmestju, se je še mlad preselil v Barkovlje in se tam vživel v ljudi, dogajanje in narečje. V izbranih zgodbah Aleksander Furlan pripoveduje o svoji družini – stricih in tetah, vaških posebnežih, navadah, obiskih, izletih, o vojni, šoli, iskanju zaposlitve, o napeljavi elektrike in vode v gospodinjstva, pa tudi o kulturnem življenju v Barkovljah, o maestru Ubaldu Vrabcu, amaterski gledališki skupini, o obiskih sorodnikov v Vipavski...

Dobra družba

Prevozi kot rdeča nit zbirke kratkih zgodb. Dobra družba iz naslova zbirke kratkih zgodb je včasih res to, namreč dobra, včasih pa tudi ne. Dobra družba je lahko tudi nobena družba. Vsekakor pa je na tako omejenem dogajalnem prostoru, kot je avto, pomembna, včasih celo usodna. V zbirki je 21 kratkih zgodb, ki ponujajo vpogled v prevoze, hkrati pa razgaljajo osebne zgodbe protagonistov. Ti so zelo mešana družba, zato prihaja do zanimivih situacij, ki ponujajo ogledalo družbi.    

Lovilci sanj

Čudilo me je, koliko se v meni dogaja. Alenka Koželj v šestih kratkih zgodbah ujame protagoniste v svoje pero v trenutku, ko se jim življenje postavi na glavo. Življenjski preobrat je seme, iz katerega zrastejo zgodbe, točka, na kateri se literarne osebe zazrejo globoko vase. To, kar pri tem doživljajo, avtorica slikovito razgrne pred bralca – zlahka se vživimo v mladega lektorja, ki se po razočaranju nad nedonosnostjo svojega poklica in prekinitvi partnerskega razmerja vrne k staršem, mlad par intelektualke in pesnika v krizi, moža, čigar žena je izginila, mlado dekle v boju z depresijo, ljubimca, ki razmišlja o svojem...

Divjad

Zbirka kratkih zgodb mlade slovenske pesnice. Pesnica Kristina Kočan v svojem prvem proznem delu – zbirki kratkih zgodb – razgalja osebne zgodbe protagonistov, ki so vsak po svoje nezadovoljni, ujeti v razmerju, omejeni z družbenimi normami. Bralci lahko sledimo zgodbam para z veliko razliko v letih, ženina, ki tik pred poroko skače čez plot, istospolnega para, depresivne matere in žene, upokojencev na letovanju, matere, ki svoje sanje izživlja skozi najstniško hčerko … Zgodbe so dinamične, s preobratom, ki včasih preseneti, včasih pa je samo nakazan.    

Žena ima vedno prav

Izbor zgodb, ki jih avtor sicer objavlja na svojem blogu. Bereš kratke zgodbe in se nasmihaš, smejiš, režiš. Ni slabo. Od mnogih zgodb in kolumen je pisec izbral najboljše in jih sestavil v kronološko zgodbo ljubezni s svojo Alenko, od spoznavanja, zaroke, poroke do skupnega življenja. Čeravno je zgodba po moško zašiljena in mestoma že prav “kosmata”, dvoma o pripadnosti, sprejemanju, varnosti in ljubezni med tema dvema ni. Že v “Mene ne bo noben jebo” so bila poglavja o njunih zapletih najboljša. (Vir: Dobre knjige)        

Od genov do zvezd in naprej

Osupljive zgodbe iz sveta znanosti. Sašo Dolenc je tisti fizik in filozof, ki je zadnja leta precej zaslužen za popularizacijo znanosti. Poleg urejanja spletnega časopisa za tolmačenje znanosti Kvarkadabra veliko tudi piše o znanosti, med drugim za otroke in mladino. Po prvi knjigi, Od genov do zvezd, ki se je bralcem zelo priljubila, je tu že druga zbirka zgodb o znanosti in znanstvenikih. O zanimivostih z različnih področij piše na privlačen, tudi humoren način, kar bo pritegnilo bralce vseh starosti, tudi tiste, ki jih znanost pravzaprav ne zanima.        

Krpanke: ob-robne slike

 Preteklost nas zasleduje v svoji dokončnosti, dohiti v sedanjosti in narekuje odločitve v prihodnosti. Z zbirko kratkih zgodb Krpanke je Darinka Kozinc ustvarila literarni spomenik vsem primorskim ženskam, ki so se v svojem življenju, enako drzno in iznajdljivo kot Martin Krpan, borile proti vsem Brdavsom, ki jih je prinašalo življenje ob meji v različnih zgodovinskih obdobjih. Z junakom Levstikove povesti te ženske povezuje moč, prehajanje med dvema svetovoma in socialni izvor. Brdavs, proti kateremu so se vse generacije žensk borile, je bila revščina. Omogočale so preživetje družin ali bistveno prispevale k izboljšanju materialnega statusa. Njihova moč ni bila v mišicah,...