Zbiralec strahov

V knjigi nam Vojnović oriše otroštvo in njegovo izgubljeno domovino. Spominja se od ljubljanskega blokovskega naselja, tlorisa gimnazije do dvorišča s figo blizu morja. Vse kar se spominja, so prostori, ki so ujeti v času. Po njegovem mnenju se njegova domovina veže na čustveno geografijo, kateri manjkajo realne geografske ustreznice. Vojnović hoče bralcem predstaviti, da bi vsi s svojimi sanjami lahko brez strahu premagali strah pred življenjem in začeli živeti s skupnimi vrednotami in vero.