Author: marijana

 Slikovito, privlačno in drzno reproducirana preteklost. Kot je zapisal založnik, to je super roman in njegove junakinje, Viola, Kaila, Sara in Varda, so super ženske. Pisatelj z veliko mero zgodovinske natančnosti, potrpljenja in tankočutnega humorja spremlja štiri Marpurginje v Benetke, Budimpešto, Genovo, Granado, Kairo, München, Osijek in Piran. Upravičeno govorimo o edinstveni romanizirani freski, na kateri se nonstop izmenjujejo fragmenti fantastičnih slikarij, nastalih med letoma 1496 in 1999. Roman je podoba živahnega orkestra, v katerem preproste kompozicije igrajo neobičajni inštrumenti, izmenično mu dirigirajo ženske iz znamenitih mest sveta. V orkestru je prevladujoče glasbilo judovska menora, ki s svojim notranjim glasom...

Ko se zgodi, se je zgodilo in je neizbrisljivo. V romanu Tri smrti tretjeosebni pripovedovalec v treh delih razkriva življenjske zgodbe treh različnih žensk. Vsak del je naslovljen po glavni literarni osebi posameznega dela. Dele v celoto povezuje prevladujoči dogajalni prostor, Burkina Faso, smrt bližnje osebe kot izhodišče pripovedi in osrednje literarne osebe, ki se na različne načine srečujejo skozi vse tri pripovedi.  V prvem delu skozi pripoved o ženski Mami spoznamo afriško družino. Iztočnica drugega dela je smrt slovenskega novinarja Oliverja, dopisnika iz Afrike. Tretji del je zgodba o Mirjam, ženi ob državnem udaru umorjenega predsednika, ki je bila...

Bližina morja Zupančič je morski človek. Pravi morski ljudje izginjajo, pa čeprav je čarterski turizem vzdolž jadranske obale v nenehnem vzponu. Danes je že skoraj vsak, pa čeprav že teoretično slabo podkovan, nekakšen skiper, ki si navkljub pomanjkljivemu znanju in pomanjkanju izkušenj najame jadrnico in z njo odpluje “instagramski” dogodivščini naproti. Ampak ti ljudje niso morski ljudje. Ti ljudje bodo na klasično jadranje pozabili takoj, ko bo turistična mašinerija lansirala nekaj bolj eksotičnega, adrenalinskega in modnega. (Še) bolj instagramu všečnega. Ampak ne Mitja Zupančič. On je morski človek. Takšen, kot so bili stari kapitani, o katerih danes govorijo le še...

Tri ženske na poti po Istri – zgodi se lahko vse. Kaj se skuha, ko se tri ženske odpravijo na pot? Nič posebnega. Ali pač? Nikdar ne bi izvedeli, če ne bi omenjene tri gospe vsega skupaj dokumentirale v pričujoči knjigi, ki bi jo težko označili z eno samo besedo. Vodnik to vsekakor ni, klasičen potopis prav tako ne. Še najbolje bi jo opisali, če rečemo, da gre za nekakšno blodnjavo mešanico besedil, ki jim je skupen trud, da bi čim bolj nazorno opisale svoje potepanje po Istri, vse skupaj pa je začinjeno še z obilico humorja. V knjigi pravzaprav...

Ko se jim je posvetilo, da Tesla svoje izume ne dela za dobiček se je definicija filantropije pri premožnih hitro spremenila in so svoj denar usmerili drugam. Teslova filantropija (in tudi (utopična) naivnost)) se ne razbere samo iz izjemne spremne študije Hrs Pandurja ampak že v samem osrednjem delu Teslovega opusa. Osnovni problem povečevanja človeške energije Tesla razdeli na tri podprobleme/…./. Pri prvem delu se osredotoča predvsem na odpravo lakote in zagotavljanje čiste pitne vode, pri drugem na organizirano vojskovanje in kako preprečiti vojno ter zagotoviti miroljubne odnose in tretjem, zadnjem ter najpomembnejšem, na pridobivanje energije iz najrazličnejših virov, stran...

Vsak človek ima svojo Pesnico. Pisatelj se v avtobiografskem romanu Pesnica vrača v deželo spominov na otroška leta, v kraje »treh Pesnic«, ki jih temeljito opiše na prvih straneh romana. Reko Pesnico, ki je bila nekoč bogata s tolmuni in ribami, vas z istim imenom in železniško postajo, kjer je delal pisateljev ata. V prvem delu spoznamo bolnega ateja, njegova razmišljanja in potovanje po preteklosti… Oče Malek ugotavlja, da nič več ni tako kot je bilo, z njim vred umira stari svet. Drugi del govori o pisanju komedije “Moj ata, socialistični kulak”, ki jo posveti očetu, na katerega je bil...

Da bi pobegnila pred bridkostmi sveta, se je že zelo zgodaj začela zatekati v svoj svet, svet pravljic. Biografijo Luciferka je pisateljica, pesnica in šansonjerka Svetlana Makarovič napisala skupaj z Matejem Šurcem in mačkom Kotikom. Izid je dvignil precej prahu, zaradi spora med avtorji in založbo, saj se je nekje na sredi poti avtorica odrekla dvema sodelavcema pri nastajanju knjige. V knjigi sledimo njeni življenjski  in ustvarjalni poti, od najzgodnejših dni, kamor seže prvi spomin, do danes. V njej je predstavljena manj znana stran sicer dobro poznane ustvarjalke. Osvetljuje njeno bežanje v otroštvu, njeno iskanje med odraščanjem in zavestno odločitev...

Čudo po slovensko. Gre za izjemen mladinski roman, leta 2018 nagrajen s svetlobnico. Protagonist dela je najstnik Ilčo, ki ga zaradi neprimernega vedenja prešolajo drugam. Njegova mama in oče ga ne razumeta, predvsem pa si zanj ne vzameta časa. Čisto drugačna je njegova babica, ki se ji lahko popolnoma zaupa. V novi šoli prekrši kup pravil in sebi ter drugim povzroči težave. Razredničarka Klara, kličejo jo Bajta: dobrosrčna učiteljica ne ve, kako bi se približala odrezavemu in nedostopnemu Ilču, ki ga tudi sošolci ne sprejmejo, razen Sare, s katero počasi spleteta prijateljstvo. Vse se spremeni, ko Bajta razredu pokaže film...

Roman o življenju s slepoto in slovenski družbi. Prvoosebni pripovedovalec je kljub petprocentnemu vidu samostojen in v veliki meri neodvisen. Že v zgodnjem otroštvu je razvil tisto temeljno držo, ki mu je bila potrebna za čim manj bolečo vključitev v svet videčih – prilagojenost. Srečamo ga v obdobju, ko postane svetovalec v kabinetu predsednika. Najprej zadržano, potem vse bolj predano se delu prepusti in s svojo skupino ljudi, ki jo sestavljajo kustos, sociologinja, filozof in informatik, razvije futurističen načrt Slovenija 2100. Pri tem zanemari družinsko življenje, žena z otrokom ga zapusti, sčasoma pa tudi njegov projekt propade in doživi javno...

Človečnost in čuječnost sta pomembnejši od lepega vedenja in primernega videza. Ksenija Benedetti je bila osemnajst let prva dama državnega protokola Republike Slovenije, danes pa je predavateljica, svetovalka za poslovno komuniciranje in protokol ter tudi pisateljica. V Kažipotih je zbranih 47 kolumen, ki jih je z bralci Primorskih novic delila skoraj dve leti. Vanje je vtkala vse tisto kar pozna in kar jo določa: poleg izkušenj v komunikaciji z ljudmi in srečanj z najvišjimi predstavniki še ljubezen do fotografije, glasbe, poezije, umetnosti nasploh. Zgodbe so zapisane elegantno, poetično, tudi duhovito, z diskretnim nasvetom in praktično rešitvijo. Ubesedila je drobne stvari...