Ivan Minatti: NEKOGA MORAŠ IMETI RAD
Dal sem ji makov cvet, dala mi je poljub – zmeden, vihrav poljub in je zbežala spet. (Str. 7)
Category: Poezija
Mitja Kaukler: SREČA JE LAHKO KOSMATA
Verjemi, da lahko in uspelo ti bo, verjemi, da ne znaš, potem zapravljaš svoj čas. (str. 27)
Blaž Božič: MLEČEK, ŽBUNJE: GROBOVI V NJEM
in kot bi spet bili tam pomirjeni da nismo nič drugega kot to, kar smo: tanek lokvanj noči, tanke niti izbljuvkov zlata tanek sneg (Str. 11)
Svetlana Makarovič- Ogenj in sence
Ogenj ugaša. Žerjavica še diha globoko v grlu. Stran 12
Maurer Neža: Litanije za mir
Litanije za mir so pesemska knjiga. Krik. In odmev. Pesmi, ki jih je najti pod soncem, pesmi zgoraj. Pesmi, ki pojejo o nemosti človeka, o teži negibnega. Pesmi, ki nas ne odrežejo od sveta. Vir: Sanje »Zdi se, da … Človeštvo spi.«
Majda Artač: Pesem pojem Evridiki
Mah (str. 82) Evridika sezula je čeveljčke travnate. Vpijočih rok in bosih nog iztrgala se je spominu, trikrat v krogu zaplesala, nato topo vrgla se na tla, v molčeči, mlačni mah prodrla, za večno si postlala, da se izogne votlini zla. Hlipaje je nesrečno Evridiko objel odrešujoči lahni sen, ko Orfej drzno v sanje nove, nore sanje stopil je.
Ivan Sivec: Simon Gregorčič v črticah, pesmih in slikah
180 let od rojstva »goriškega slavčka« Ivan Sivec je življenje in delo Simona Gregorčiča predstavil z enaindvajsetimi črticami, ki opisujejo prelomne dogodke iz njegovega življenja, njegov poklic, zatajeno ljubezen, bolezen in smrt. V knjigi bomo prebirali tudi enaindvajset »slavčkovih« najlepših in najglobljih pesmi, ki so neminljive in nam sežejo v srce. Zadnji del knjige je obogaten s številnimi barvnimi in črno-belimi fotografijami ter arhivskimi posnetki, ki jih dopolnjujejo različni podatki. Knjiga odstira več plasti pesnikovega življenja in ob tem osvetljuje našo zgodovino na drugačen, lahkotnejši način.
Karel Destovnik – Kajuh: MARKACIJE
Jaz sem droben, droben list, ki drevo mu daje hrano. To drevo iz zemlje rase, zemlja pa je vir življenja, in življenje vir človeštva, in človeštvo, to je hrast, ki človeku daje rast. (Drobna pesem, str. 15)
Erika Vouk: TA DAN
Ko bodo zapeli zvonovi, uliti iz bronastih src, takrat bodo strti okovi vladarstva, brezumja in brc. Odstrle se bodo sončave nepoteptanih resnic, odžejane bodo puščave, porušeni stolpi krivic. (Str. 35)
Frane Milčinski: LJUDJE, PRIŽGIMO LUČ!
K zemlji se nagnil obok je neba. Vse zvezdice bele so prihitele, druga za drugo se je sklonila, me poljubila na sredo srca. (Str. 89)
