Author: marijana

Darko Đurić: PLOSK ENE ROKE

Verjeti moramo, da so meje precej dlje, kot si jih postavljamo sami. Navdihujoča življenjska zgodba motivacijskega govorca, svetovnega prvaka v plavanju, človeka brez nog in z eno roko, o pogumu, bolečini in moči volje. Darkova pot se je začela v rejniški družini na Gorenjskem, kjer je v ljubečem okolju kljuboval diagnozam. Namesto da bi se zaprl v svet invalidnosti, je izbral disciplino in šport. Kljub temu, da nima nog in le eno roko, vozi nepredelan avto, potuje, uživa v glasbi in koncertih. Po koncu športne kariere je pričel s samostojno poslovno kariero z motivacijskimi nastopi. Darko je človek, ki se...

PERSPEKTIVA GENERACIJE : IZBOR KOLUMN 2023-2025

Ideološke delitve in prazni spori ne vodijo nikamor. Publikacija prinaša 50 kolumn, ki so med leti 2023 in 2025 izhajale v Primorskem dnevniku. Mladi avtorji in avtorice skozi osebna razmišljanja in iskrene poglede spregovorijo o družbenih spremembah, prihodnosti in vsakdanjih izzivih. V besedilih se prepletajo teme ekologije, identitete in bivanja med Slovenci v Italiji, refleksije o današnjem času ter skrb za svet v katerem živimo. Nekateri prispevki se igrajo z ironijo in humorjem, drugi poglobljeno raziskujejo družbeno dinamiko. Publikacija je zrcalo misli in refleksij mlade generacije, ki nas nagovarja k razmišljanju, kritičnosti in občutku za skupnost.  

Robert Devetak: “IN ZOPET KLIČE DOMOVINA ŽENO NA POMOČ”

Ženska dobrodelna društva na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske. In zopet kliče domovina ženo na pomoč je zgodovinska študija dr. Roberta Devetaka, ki osvetljuje prehod žensk iz zasebnega prostora doma in družine v javno življenje skozi delovanje v dobrodelnih društvih v 19. stoletju. Knjiga obravnava delovanje ženskih dobrodelnih društev na Goriškem in Gradiškem v času Avstro-Ogrska ter umešča njihovo delovanje v širši družbenozgodovinski okvir slovenskega, italijanskega (furlanskega) in deloma nemškega obmejnega prostora. Prikazuje, kako so se ženske različnih narodnosti postopoma uveljavljale v javnem prostoru prek organizirane dobrodelnosti. Avtor na podlagi bogatih virov razkriva, da je dobrodelnost ženskam omogočila razvijanje...

Žiga X Gombač in Jaka Vukotič: SREČKONSTRIP

Konstruktivističen stripovski dialog s Srečkom Kosovelom. Vožnja z vlakom nas v poetičnem stripu, ki je nastal ob stoletnici pesnikove veliko prezgodnje smrti, pelje skozi avtorjevo pesniško ustvarjanje in filozofski razmislek. V obliki intervjuja zastavljen grafični roman preleti vsa temeljna Kosovelova obdobja, od kraško zaznamovane lirike preko ekspresionizma do futurizma in konstruktivizma, in piše malo enciklopedijo pesnikove besedne ustvarjalnosti. Grafična podoba pripovedi nadgrajuje besedilo z namigi na stvaritve iz širše umetnostne zgodovine. Primerno branje za vsakogar, ki bi rad proslavljal Kosovelovo leto 2026. Škrateljc, 2025

Ivan Vogrič: IZ STRASTI

Je ljubezen lahko ljubezen, če se vanjo zažre nasilje in vodi celo v umor? Roman se dotika aktualnega perečega problema – femicida, v tem primeru umora iz ljubosumja. Navdihnjena je po resničnem dogodku in se dogaja pred prvo svetovno vojno, umeščena pa je večinoma v Štandrež, Gorico in nekatere druge primorske kraje. Deli se na dva dela: na intenzivno osebno zgodbo, ki vznikne z umorom mladega dekleta, morilca pa nato spremljamo na sojenju in na poglobljen družbeni razmislek, saj postavi pod vprašaj učinkovitost sodnega sistema in (ne)etičnost samega koncepta zapora kot institucije, odnos do smrtne kazni ter položaj žensk in...

Stojan Spetič: NA BARIKADAH

Politikom večkrat očitamo nedoslednost, če pa je kdo dosleden, je to Stojan Spetič. (Sandor Tence, Primorski dnevnik, 1. 12. 2025) Stojan Spetič, tržaški novinar in politik, nas v knjigi spominov Na barikadah popelje iz rojstne Katinare skozi Trst, v italijansko prestolnico in vse do Moskve. V njej iskreno spregovori o svoji poklicni in politični poti, o burnem povojnem dogajanju v slovenski manjšini v Italiji ter o prizadevanjih za obstoj in uveljavitev njenih pravic. Spetičevi spomini niso samo utinki iz njegovega razgibanega življenja, so tudi odsev časa prelomnih družbenih gibanj, ko so politične ideje in idealizmi sprožali upanje po družbeni pravičnosti....

Branko Cestnik: DOLINA ZVEZD

Roman o letu 1945. Izpod peresa Branka Cestnika je lani izšel roman s poetičnim naslovom Dolina zvezd (prevod nemškega imena za kraj Sternthal, kasneje Strnišče in nazadnje Kidričevo), ki ponuja v branje vse prej kot sanjsko zgodbo. V Šterntalu, na zahodnem delu Dravskega polja, so med 1. svetovno vojno postavili veliko taborišče za vojne ujetnike, ranjence in primorske begunce s soške fronte. Med nemško okupacijo je to postalo kazensko taborišče, od maja 1945 pa zaporniški kompleks za štajerske Nemce, Kočevarje in slovenske politične nasprotnike. Prav z njihovo in z usodo glavnega junaka Cveta zaključuje avtor vojno trilogijo, ki se je...

Ivan Cankar: HIŠA MARIJE POMOČNICE

O telesni krhkosti in notranji moči mladosti, razpete med to in onostranstvom. Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklicah, njihovih strahovih, trpljenju in upanju, o tihemu junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih. Zgodba se začne z Malči, ki jo mati pripelje jeseni, in konča z njeno smrtjo spomladi. Bralec spoznava vsakdan deklet, njihovo medsebojno pomoč ter njihov miren, skoraj sprijaznjen odnos do smrti, ki je stalnica njihovega življenja. Roman spada v Cankarjevo »hrepenenjsko prozo«, saj dekleta hrepenijo po lepšem in čistejšem svetu, medtem ko jih preganjajo boleči spomini na nasilje, revščino in krivice iz prejšnjega življenja. Delo združuje...

Lucrezia Bogaro: VSIM MOJIM DOMA

Vsim mojim doma so duhovite pripovedi goriške Slovenke, ki že več let živi v Berlinu. Vsim mojim doma je pripoved Lucrezie Bogaro, goriške Slovenke, ki že več let živi v Berlinu. Zbirka je nastala iz kratkih zapisov, ki jih je avtorica najprej objavljala na Facebooku in kasneje na Radiu Trst A, nato pa so zrasli v knjigo osebnih, toplih in duhovitih razmišljanj. Ohranja sproščen zamejsko obarvan jezik. Osrednja tema je dom, ne kot prostor, temveč kot mreža odnosov in spominov. Avtorica iskreno razmišlja o odhodu v tujino, o koreninah in rasti, pri čemer izkušnja selitve njen občutek pripadnosti še poglobi....