Category: Kratka proza

Jerneja Ferlež: GNEZDA

Na kratko iz Idrije. V zbirki kratkih zgodb Gnezda je etnologinja in bibliotekarka Jerneja Ferlež združila vtise s svojega desetdnevnega rezidenčnega bivanja v Idriji jeseni leta 2023. Kot izhodiščni premisi sta avtorici služili z Idrijo povezana življenjska pot fotografa Josipa Pelikana in raziskovanje idrijske stavbne dediščine etnologa Franja Baša, v jedru knjige pa je preplet njenih osebnih občutij s srečevanj z domačini na različnih lokacijah v mestu.

Dragan Petrovec: BRODOLOM

Duhovite humoreske iz vsakdanjega življenja, kjer se lahko vsak najde. Dragan Petrovec v svoji zbirki humoresk z naslovom Brodolom vedno poišče komične dogodke iz vsakdanjega življenja posameznika, v katerih se zlahka najde vsak izmed nas. Njegovo pisanje je duhovito, ob njem se nasmeješ, imaš občutek, da ti je vse nekam znano, hkrati pa njegova besedila niso posmehljiva, saj so napisana zelo pretanjeno. S prepričljivimi zgodbami, ki imajo ravno dovolj humorja in s tekočim, lepim jezikom, je zbirka Brodolom spet ena izmed tistih, po kateri bodo bralci z veseljem  posegli.

Boris Pangerc: VMESNI ČAS

»In vidiš pred sabo vse kot na filmskem traku. Vidiš sebe in celo vas, vso okolico in vse ljudi, ki jih ne poznaš, in vse dogodke, ki so se zgodili, pa če si jim bil priča ali ne.« V zbirki kratkih zgodb Pangerc spretno prepleta sedanjost in preteklost ter osebne in kolektivne spomine na rojstno Dolino pri Trstu. Avtor se v novelah dotika brezčasnih bivanjskih vprašanj identitete, ljubezni, smrti in minevanja. Preprost in poetičen jezik bogatijo barviti narečni izrazi, kar dodatno krepi občutek pripadnosti kraju in njegovim ljudem.

Rudi Šeligo: OHRANJENI SPOMIN : IZBRANE NOVELE

Izbor kratke proze velikana moderne slovenske književnosti Ohranjeni spomin ponuja izbor novel priznanega slovenskega pisatelja, dramatika, publicista, urednika in predavatelja Rudija Šeliga (1935-2004). Šeligo je na domačo literarno sceno vstopil konec 50. let in s svojo inovativnostjo ter drznostjo usodno zaznamoval moderno slovensko književnost. V zbranih novelah fabula ne igra pomembnejše vloge, temveč je v celoti podrejena močnim vizualnim podobam, natančnim opisom bežnih občutkov odtujenih, pasivnih in izgubljenih posameznikov ter trpkim prerezom sveta, ki je v neprestanem konfliktu s samim seboj. (Dobreknjige.si)

Ana Svetel: STEKLENE STENE

Kratke zgodbe, ki se nas dotaknejo, prikazujejo zanke, ki jih ponuja svet, in egocentrična prepričanja, ki so bogata izhodišča za premišljevanje. V Steklenih stenah se je avtorica vrnila h kratkim zgodbam. Vse so umeščene v sodobnost, sicer pa so so tematsko med seboj zelo različne. Skupne so jim življenjskost, človečnost in tudi moralna vprašanja.  Liki, o katerih piše avtorica, so predstavljeni v številnih niansah. Medtem ko iščejo sebe, svojo pot, srečo ali resnico, prej ali slej trčijo ob steklene stene. Te so hladne, preprečujejo bližino in ločujejo med znotraj in zunaj, hkrati pa so tudi dovolj prepustne, da dovolijo, da skoznje pronica tisto, kar...

Anja Mugerli: PLAGIAT

Vsi imamo polne omare izgubljenih priložnosti. V zbirki kratkih zgodb Plagiat nastopajo protagonistke, ki, zavedno ali ne, vplivajo na življenja druga druge. Preko vseh zgodb se vleče rdeča nit izgube; izgube ljubezni, prijateljstva, partnerja, matere… Med besedilom pa se občasno prepletajo tudi pisma in sporočila likov, ki dodatno opišejo in razvijejo like in njihovo motivacijo. Posebnost avtoričinega stila je, da imena likov bralcu ne poda že na začetku, ali pa jih sploh ne, kar pomaga pri njihovem počasnem ter mojstrskem grajenju v polne psihološke karakterje. Svojih likov prav tako ne kuje v zvezde, vendar pusti, da bralci preko podrobnosti odkrijejo...

Marjan Tomšič: ZGODBE IZ LABIRINTA

Literarni labodji spev velikana slovenske književnosti Marjana Tomšiča Marjan Tomšič (1939–2023), eden od najbolj znanih predstavnikov slovenskega magičnega realizma, se v svojem zadnjem delu posveča obdobju pandemije covida-19 v Sloveniji. Zgodbe, ki so bile spisane med pomladjo 2020, ko je bila v Sloveniji zaznana prva okužba z virusom in poletjem 2023, v ospredje postavljajo pisateljev alter-ego, človeka, ki po sili razmer pristane v izolaciji in pasivno spremlja spreminjanje sveta tam zunaj. Dogodki, katerim je v tem obdobju priča, pogosto sežejo izven materialnega sveta in pridobivajo elemente iracionalnega in fantastičnega. V zgodbah človek nenadoma postane nepomemben in zgolj marioneta pod nadzorom...