Author: marijana

Jakob Kandut je bil v letih svojega delovanja res pravi viharnik, ki je sam kljuboval najrazličnejšim ujmam. Ni bil človek, ki bi silil v ospredje ali stremel po javnih priznanjih. Vztrajno in zvesto je delal za ohranitev samozavesti slovenskega človeka v vaseh Kanalske doline.” Tako beremo v spremni besedi tridesetega zvezka Naše korenine, ki je izšel pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2021. Z njim so se želeli pokloniti spominu  dr. Jakoba Kanduta ob 25-letnici njegove smrti in oživeti spomin na enega najbolj zavednih in predanih sinov Kanalske doline. Izbor objavljenih Kandutovih spisov so del bogatejše bere, ki jo hranijo v...

… »nasilje ne vodi nikamor, ker je orožje znanja in kulture dosti močnejše in ima v sebi bistvo lepote.« Spomini Zorka Jelinčiča, en izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR, nam razkrivajo kar je avtor prestal v devetih letih zaporne kazni v italijanskih ječah (Koper, Rim, San Gimignano, Civitavecchia) in obdobje konfinacije (Isernia). V eni izmed ječ je dolgih šest let poslušal šepet morja, a ga ni nikoli videl in dodal, da »ob vsakem valu, ki se razbije ob obali, občutiš ostro bolečino brezizhodnosti ob zavedanju, da to življenje ni več tvoje in da z njim razpolagajo drugi.« Mladika, 2020...

Atropološka literatura o spominu, migracijah in dediščini. V knjigi so zbrani spomini in pričevanja posameznikov predvsem pa raziskuje izseljevanje Italijanov, Slovencev in Hrvatov z obalnih mest in širše Primorske po letu 1945. Avtorica, etnologinja in docentka Univerze na Primorskem v Kopru, nakaže, kateri je bil pogoj za posameznika pri odločitvi za migracijo ali obstanek. V pogovorih s pričevalci je dala glas tistim, “ki so ostali v tišini, ker se njihovi spomini niso ujemali z javnim diskurzom ne ene ne druge nacionalne strani”. Izogiba se političnemu vidiku dogajanja in presojanju, skuša pa razumeti ljudi, posameznike in skupine, ki so se znašli...

Knjiga Stare jedi v novih loncih je opis kulinaričnih navad in praznovanj iz tradicije širše Goriške, zlasti iz sovodenjskega, kraškega in vipavskega sveta. “Ko imaš srečo, da si se rodil na Krasu, ko si navezan na svojo zemljo, ki ni rjava, je rdeča, ko ti pogled na raznobarvno jesen vsakokrat razneži dušo, si lahko srečen človek.” Citat iz knjige Stare jedi v novih loncih avtorice Katje Ferletic je slavospev domačemu kraju. V knjigi se namreč prepletajo kulinarične navade in praznovanja iz tradicije širše Goriške, zlasti iz sovodenjskega, kraškega in vipavskega sveta. Knjigo lahko beremo kot kuharski priročnik s številnimi recepti,...

“… ker želimo, da se naša in naših dedov vera ohrani čista tudi v Vaši deželi in se patriarhov vpliv omeji po možnosti onstran Soče …” Andrej Budal je tematiko svojih povesti vezal na Primorsko. 50. Obletnica njegove smrti je odlična priložnost, da posežemo po njegovem opusu. Križevpot Petra Kupljenika je zgodovinska povest, ki je bila prvič objavljena v Ljubljanskem zvonu. Kupljenik je v slovenski kulturni zgodovini znan kot goreč protestantski predikant, ki je župnikoval na Gorenjskem pod podporo tamkajšnjega plemstva. Nadvojvoda Karel II. je pastorja začel preganjati in po dobrem desetletju tudi ujel. Preko Tolmina so Kupljenika kot ujetnika...

Vračal sem se, da bi spet odšel… Bonisimo je roman o umetniku, Istranu, ki se z nostalgijo spominja svoje rodne Istre, življenje pa ga privede v Ljubljano, kjer se za silo ustali. Njegova največja ljubezen, je poleg številnih žensk, glasba in vse, kar je z njo povezano. Zelo rad piše besedila, poje, igra kitaro. Z glasbo živi in jo čuti. Skozi drobce zgodb, ki se nizajo pred nami, ga prepoznamo kot prijatelja, sogovornika, filozofa, mornarja, ljubimca, … pa tudi samo kot človeka z malo začetnico z vsemi njegovimi težavami, katerim se ne zmore vedno postaviti po robu. Njegova duša je...

Koraki življenja nas vodijo včasih navzdol, pa tudi navzgor. Stopinje po tleh domače zemlje so tople, v tujini pa moramo stopiti na kamen in pesek, začutiti moramo hlad in bolečino. Bralec v knjigi Jožeta Mihevca spozna zgodbo preproste kmečke družine, ki je po 1. svetovni vojni prišla pod italijansko oblast. Kasneje se je bila primorana izseliti, trpeti revščino v predvojni Jugoslaviji in v času neizprosne 2. svetovne vojne. Jože, Milka in Tone so po zaključku svetovne morije izkusili težo avstrijskih, italijanskih in celo domačih (Teharje) taborišč. Dvema od njih je postala nova domovina Kanada, Tone pa je uspel lepo zaživeti...

Knjiga nam prinaša zgodbe mlekaric, skromnih in varčnih žensk s Krasa in Brkinov, ki so oskrbovale z mlekom prebivalce Trsta in Tržiča. Na pot, speljano preko gmajn, so šle mlekarice vsak dan in ob vsakem vremenu. Včasih je bilo mleka toliko, da so čutare naložile na vozičke, ob mleku pa so se na njih velikokrat znašli tudi drugi kmetijski pridelki. Pri prodaji so morale biti pridne in iznajdljive, ves čas pa so ostajale poštene in zveste svojim družinam. Delo Mlekarice, potovke in prevozniki na poti v Trst si zasluži, da ga preberemo in ob tem spoznamo pretresljive pripovedi mam in...

Kriminalni roman je lahko tudi zabaven. Dogajanje je postavljeno v psihiatrično bolnišnico. Nekega jutra snažilka odkrije truplo zdravstvenega tehnika. Začne se kriminalistična preiskava, ki jo vodi inšpektor Tisnikar. Vprašanje, ki si ga zastavlja je: ali je sploh mogoče, da bi prišel kdo na zaprti oddelek ali so osumljenci le pacienti in zaposleni z oddelka? Inšpektorju na koncu seveda uspe rešiti uganko. Janko Valjavec nam je na nekoliko humoren način ponovno pripravil zelo berljiv kriminalni roman. Amalietti & Amalietti, 2020