Category: 2022

Tržačan je ljubljanski zrezek, Ljubljančan kraški pršut; drugi režejo danes ogrsko, jutri furlansko salamo.             Mladika, 2021

Zgodba Tržačana Romana Pahorja povezuje usodo celotnega naroda ter življenje njegovih potomcev vse do današnjih dni.  Knjiga Za vse, ne zase je zgodba Tržačana Romana Pahorja(1903-1951), ki je izšla ob 80. obletnici 2. tržaškega procesa in 70-letnici njegove smrti. Pahor se je kot narodno zavedni Slovenec celo življenje miroljubno upiral raznarodovalni politiki fašizma in se boril za narodove pravice ter to tudi drago plačal z dvakratno konfinacijo na otoku Ponza in 12-letni obsodbo na drugem tržaškem procesu leta 1941. Tragično in zapleteno zgodbo Pahorjevega življenja je na papir izlil njegov vnuk, novinar Peter Verč, s pomočjo tete Sonje Pahor, Romanove...

Kam se zateče knjižničar na begu? V primorske hribe k dekletu… in seveda med knjige. Tridesetletni Jane je knjižničar, ki v sebi nosi veliko razočaranje. Pot do samega sebe ga pripelje v udoben in varen objem. Z dekletom, ki je ravno tako pobegnilo iz mesta, si ustvarita lepše življenje v družbi sovaščanov in ljudi iz preteklosti in prihodnosti. Pa v stari hiši seveda najdeta tudi prostor za novo knjižnico in zveste bralce. Primus, 2021    

Jakob Kandut je bil v letih svojega delovanja res pravi viharnik, ki je sam kljuboval najrazličnejšim ujmam. Ni bil človek, ki bi silil v ospredje ali stremel po javnih priznanjih. Vztrajno in zvesto je delal za ohranitev samozavesti slovenskega človeka v vaseh Kanalske doline.” Tako beremo v spremni besedi tridesetega zvezka Naše korenine, ki je izšel pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2021. Z njim so se želeli pokloniti spominu  dr. Jakoba Kanduta ob 25-letnici njegove smrti in oživeti spomin na enega najbolj zavednih in predanih sinov Kanalske doline. Izbor objavljenih Kandutovih spisov so del bogatejše bere, ki jo hranijo v...

… »nasilje ne vodi nikamor, ker je orožje znanja in kulture dosti močnejše in ima v sebi bistvo lepote.« Spomini Zorka Jelinčiča, en izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR, nam razkrivajo kar je avtor prestal v devetih letih zaporne kazni v italijanskih ječah (Koper, Rim, San Gimignano, Civitavecchia) in obdobje konfinacije (Isernia). V eni izmed ječ je dolgih šest let poslušal šepet morja, a ga ni nikoli videl in dodal, da »ob vsakem valu, ki se razbije ob obali, občutiš ostro bolečino brezizhodnosti ob zavedanju, da to življenje ni več tvoje in da z njim razpolagajo drugi.« Mladika, 2020...

Atropološka literatura o spominu, migracijah in dediščini. V knjigi so zbrani spomini in pričevanja posameznikov predvsem pa raziskuje izseljevanje Italijanov, Slovencev in Hrvatov z obalnih mest in širše Primorske po letu 1945. Avtorica, etnologinja in docentka Univerze na Primorskem v Kopru, nakaže, kateri je bil pogoj za posameznika pri odločitvi za migracijo ali obstanek. V pogovorih s pričevalci je dala glas tistim, “ki so ostali v tišini, ker se njihovi spomini niso ujemali z javnim diskurzom ne ene ne druge nacionalne strani”. Izogiba se političnemu vidiku dogajanja in presojanju, skuša pa razumeti ljudi, posameznike in skupine, ki so se znašli...

Knjiga Stare jedi v novih loncih je opis kulinaričnih navad in praznovanj iz tradicije širše Goriške, zlasti iz sovodenjskega, kraškega in vipavskega sveta. “Ko imaš srečo, da si se rodil na Krasu, ko si navezan na svojo zemljo, ki ni rjava, je rdeča, ko ti pogled na raznobarvno jesen vsakokrat razneži dušo, si lahko srečen človek.” Citat iz knjige Stare jedi v novih loncih avtorice Katje Ferletic je slavospev domačemu kraju. V knjigi se namreč prepletajo kulinarične navade in praznovanja iz tradicije širše Goriške, zlasti iz sovodenjskega, kraškega in vipavskega sveta. Knjigo lahko beremo kot kuharski priročnik s številnimi recepti,...

“… ker želimo, da se naša in naših dedov vera ohrani čista tudi v Vaši deželi in se patriarhov vpliv omeji po možnosti onstran Soče …” Andrej Budal je tematiko svojih povesti vezal na Primorsko. 50. Obletnica njegove smrti je odlična priložnost, da posežemo po njegovem opusu. Križevpot Petra Kupljenika je zgodovinska povest, ki je bila prvič objavljena v Ljubljanskem zvonu. Kupljenik je v slovenski kulturni zgodovini znan kot goreč protestantski predikant, ki je župnikoval na Gorenjskem pod podporo tamkajšnjega plemstva. Nadvojvoda Karel II. je pastorja začel preganjati in po dobrem desetletju tudi ujel. Preko Tolmina so Kupljenika kot ujetnika...

Vračal sem se, da bi spet odšel… Bonisimo je roman o umetniku, Istranu, ki se z nostalgijo spominja svoje rodne Istre, življenje pa ga privede v Ljubljano, kjer se za silo ustali. Njegova največja ljubezen, je poleg številnih žensk, glasba in vse, kar je z njo povezano. Zelo rad piše besedila, poje, igra kitaro. Z glasbo živi in jo čuti. Skozi drobce zgodb, ki se nizajo pred nami, ga prepoznamo kot prijatelja, sogovornika, filozofa, mornarja, ljubimca, … pa tudi samo kot človeka z malo začetnico z vsemi njegovimi težavami, katerim se ne zmore vedno postaviti po robu. Njegova duša je...