Mornar na kolesu je podoben veselemu vetru, ki ima vedno čas za druge ljudi in prijatelje. Mornar na kolesu pripoveduje o neimenovanem dečku, ki doživlja svoja leta podobno kot pisatelj Leopold Suhodolčan. V ospredju je otroštvo dečka, ki je močno navezan na svoj svet. Sestavljajo ga dedek, starša, čebelnjak, njegov hrib in kolo … Deček je zelo iznajdljiv.
Mladost je norost, čez reko skače … v ritmu glasbe. Pripovedovalec, mlad fant, nam skuša na začetku romana razložiti, kako je on optimistično pesimističen in ljudje, milo rečeno, nepotrebni. Skozi roman to sivino, hote in tudi nehote, razblini starec, s katerim fant splete pristen odnos učenca do učitelja in celo prijatelja. Ostareli učitelj glasbe uči mladeniča glasbene teorije in igranja na klavir, a nehote vpliva nanj tudi s svojim obnašanjem, življenjsko filozofijo in načinom podajanja snovi. Klasična zgodba učenca in učitelja je v romanu Starec in jaz napisana na prefinjen način, bralca spomni, da obstajajo tudi v njegovem življenju ljudje,...
Strip o usodi Ljubljančanov in ljubljanskih otrok med 2. svetovno vojno. aprila 1941 so v Ljubljano vkorakali prvi oddelki italijanske vojske. Na Nebotičniku jih je pričakala bela zastava, Ljubljančani pa so lahko le nemočno opazovali, kako je nova oblast vsiljevala svojo kulturo. Dogajanje v teh štirih letih okupacije pripoveduje štirinajstletna deklica Kristina Babnik. Kristina sicer ni resnična oseba, vojna, ki se je vrinila v njeno življenje in v življenje številnih ljubljanskih otrok, pa je resnična. Pripoved o življenju in dogodkih v okupirani Ljubljani med letoma ’41 in ’45 je uprizoril stripar Zoran Smiljanić po scenariju Blaža Vurnika. Spomini in sanje...
Avtobiografski, potopisni roman. Rado Sluga nam v svojem literarnem prvencu odstira intimno osebno zgodbo, zaznamovano z mnogimi potmi. Z njim potujemo po Bližnjem vzhodu, Indiji, Južni Ameriki in se vračamo na rodno Primorsko, v Koper in Trst. Na poteh Rado Sluga premišlja o sebi. Med potovanji nam razkriva drobne izseke iz otroštva, ki se na koncu sestavijo v presunljivo žalostno zgodbo otroka, ki je moral odrasti brez družine. Rado Sluga je že petkrat po različnih poteh prehodil tudi pot Camino de Santiago. Na na poteh išče spravo z očetom, materjo, sestro, s seboj. Poti mu predstavljajo iskanja in bežanja. Vedno...
Tisti, ki so vojno doživeli, vedo, da gre za resno, umazano delo in da so vse tiste smrti velike samo za tistega, ki je bil ubit. Naslov knjige je termin iz geologije in pomeni trajno zamrznjena tla. Delno se to nanaša na okostje človeka iz bronaste dobe, zakopanega v triglavski ledenik, ki ga je vojnega leta 1944 našel mladoletni partizanski kurir – eden od junakov romana, delno pa na ledeno zmrzal, v katero človeška srca okujejo stiske življenja. In prav za opazovanje in opisovanje teh je Andrej Skubic mojster. Tokrat je tudi popotnik v času, saj se zgodba razteza od...
Zgodba o odraščajočem fantu Tonetu s Koroške. V knjigi nam pisatelj predstavi odraščanje nekoliko štorastega fanta Toneta s koroškega podeželja. Na humoren način nam opiše njegove ljubezenske dogodivščine, njegove vzpone in padce na poti do odraslosti. Se bo junak ustalil in našel srečo v ljubezni? Zgodba, ki nas bo do konca držala v napetem pričakovanju.
Simona Semenič, dramatičarka, dramaturginja, režiserka, performerka in samozaposlena v kulturi se predstavi. Simona Semenič je svoj roman zastavila kot avtobiografijo, ki se prepleta in razpleta z njenimi tremi dramami Jaz, žrtev, (2007), Še me dej (2009) in Drugič (2014). Je samoironična, ukvarja se s tem, kako se znajti v tem zbirokratiziranem sistemu, v katerega je kot umetnica in kulturna delavka vpeta, pa z zdravstvenim sistemom, od katerega je zaradi narave svoje bolezni pravzaprav tudi odvisna. Ob vsem tem pa ostane hudomušna in duhovita in ne nazadnje tudi pozitivna, vedno v iskanju takšnih in drugačnih rešitev za izhod iz vsakodnevnih zagat....
Ideologija neoliberalizma žre naša življenja in kako deluje ta svet. Renata Salecl je slovenska filozofinja, sociologinja in pravna teoretičarka. Tek na mestu je sklop esejev, ki jih je objavljala v Sobotni prilogi Dela, napisanih kot prijazno intelektualno kramljanje o zelo resnih temah. Dotakne se družbenih razlik, tiranije izbire in samocenzure sodobnega človeka … Neomejeno potrošništvo in neoliberalni kapitalizem razlaga kot glavna vzroka za pojav agresivnosti, sovražnega govora, tesnobe, populizma, depresije, samomorilnosti, pohlepa in nepravične porazdelitve dobrin vsepovsod. Vedno se sprašuje, kako družbene spremembe vplivajo na posameznika in obratno. (Vir: Cveta Hribernik, Dobreknjige.si)
Iskanje resnice in človečnosti v antiutopičnem svetu prihodnosti, kjer je čustvovanje izbrisano. Izrazito žanrsko delo staroste slovenske znanstvene fantastike se odvija na Zemlji, na kateri po veliki zamračitvi oziroma mrču ni več moč živeti. Ljudje, kar jih je še preostalo, živijo v umetno vzdrževanih naselbinah. Njihova življenja so nadzorovana, telesa zmanipulirana, čustva odstranjena, nasprotno pa imajo močno poudarjen nagon po spolnosti, ki se pri nekaterih stopnjuje do obsesije. Edini, ki ohranijo vse človeške značilnosti, so senzorji. Nekoč pa dva senzorja začneta dvomiti o pravilnosti ureditve, resničnosti mrča in smislu njihovih odprav, posledice pa so nepričakovane … (Vir: Nastja Hafnar, Dobreknjige.si)...
Vojna vedno zamegli črte med dobrim in zlim. Ideologija in optimizem knjižnega junaka Stanka Kamnikarja nas zvabita v obdobje, o katerem vsi »vse vemo«. Predelano je v šolskih učbenikih, ob šankih in včasih celo v parlamentu. A le redko se še zgodi, da slišimo ali beremo glas nekoga, ki je ta čas tudi doživel. Roman je fiktiven, a vendar veje iz njega resničnost. Izjave, kot so »Do jeseni bomo verjetno že na oblasti […]« ,nas spominjajo na pisma angleških vojakov, ki so prvo leto vojne svojim ženam v pismih obljubljali, da bodo do božiča nazaj. Roman je zgodovinski, dogaja se...
