Yearly Archive: 2023

Eseji posvečeni slovenski poeziji. Kot pozoren bralec in esejistični premišljevalec v eni osebi se Zupan loteva avtorjev različnih generacij in poetoloških izhodišč: od Josipa Murna pa do Braneta Bitenca. Njegov pristop ni literarnozgodovinsko objektivističen, ampak temelji na osebni zgodbi. Ta je ključ, ki odpira vrata v obravnavane pesniške svetove, v dela in dneve izbranih avtorjev. Gre torej za branje po izbiri, za »notranji dialog« s svojimi izbranci – da se med njimi znajde tudi Zupan sam, seveda ne more biti naključje. VIR: www.bukla.si  

Poljudno-strokovno delo dr. Vesne Mikolič, redne profesorice in znanstvene svetnice na področju jezikoslovja, esejistke in publicistke. Delo prinaša svež, inovativen pristop za doseganje večje bralne pismenosti in zmožnosti za branje tudi zahtevnejših literarnih besedil. Opisuje nove bralne strategije, namenjene tako učiteljem in učencem pri obravnavi Cankarja v šoli kot širšemu bralstvu, ki ga zanima delo Ivana Cankarja. Namen je približati Cankarjevo poetiko, tako mladim kot starejšim bralcem, na način, da bodo radi vstopali v njegov svet. Izhodišče novega branja Cankarjevih del je predpostavka, da je vsako umetniško govorico treba razumeti, tako kot moramo razumeti vsak jezik, ki ga želimo uporabljati....

Literarni krik upora neenaki porazdelitvi bogastva in moči ter iz njiju izvirajočih privilegijev. Dijana Matković se devet let po izdaji prvenca vrača na domačo literarno sceno z močnim, družbenokritičnim, avtobiografskim in mestoma esejističnim romanom. V njem odkrito in z veliko mero poguma razkriva tudi sebe, pronicljivo pisateljico, prevajalko, publicistko in urednico, ki se skozi trnovo pot karierne in osebne rasti mukoma, a tudi uspešno osvobaja pečata, ki jo je kot žensko iz priseljenske, patriarhalne in manj izobražene delavske družine zaznamoval že ob rojstvu na ta svet. Osrednja misel, ki jo razvija v svoji pripovedi, pravi, da naše težave, stiske, krize...

V besedo in sliko ujeta otroška zvedavost in igrivost, pa tudi žalost in nemoč. Tone Partljič se v svojem novem delu vrača v vojni čas, dogajanje prve in druge svetovne vojne ter morijo v Bosni. Pisateljevi osebni spomini se povezujejo s pričevanji in življenjskimi zgodbami drugih ljudi. Pisanje je na prvi pogled realistično, vendar je v njem še veliko več. Opisuje trdo življenje kmetov in kruto usodo otrok, ki so bili na milost in nemilost izročeni odraslim ter pahnjeni v njihovo nasilno ravnanje. Avtor človeško zlo privede do skrajnosti, iznenada pa se zgodi, da zasije tudi žarek človečnosti. Poglavitno sporočilo...

Srečkova premišljevanja o kulturi in politiki v njegovih zapiskih, člankih, predavanjih, osnutkih. Evropa umira. Do smrti izmučeni evropski človek divja z električno brzino v razvoj, divja in samo eno željo ima še: umreti. Državni aparati pritiskajo tega človeka k tlom, su¬ženjstvo nevidnih spon duši tega človeka, prikovan je na zbesneli motor razvoja in se ne more rešiti. Demonska sila kapitalizma žene ta stroj proti koncu in rešitev je samo ena: da se razpoči ta stroj in da se ta človek osvobodi. A osvobojenja ni. V knjigi zbrana premišljevanja so odziv aktualnega dogajanja.   VIR: www.sanje.si  

Zgodba zapisana skozi otroške oči o življenju in individualnemu pogledu na svet, ki spremlja družbene dogodke. Za roman Ob nastanku sveta najlažje porečemo, da je roman o življenju in njegovih skrivnostnih zakonitostih, ki jih je marsikdaj težko (neredko celo popolnoma nemogoče) doumeti. Dogodki, ki jih v svojem zadnjem romanu opisuje Jančar, so v času in prostoru, v katera jih avtor postavi, izjemni, a drugače vseeno nekoliko vsakdanji, saj se lahko zgodijo kjerkoli in kadarkoli. Vedno in povsod. Prisotni so in dogajajo se, so se in se bodo. Včasih popolnoma neodvisno od nas, in največkrat se moramo zahvaliti sreči, ker so...

Tista pingulauenca ki jo nie bluo (str. 35) Ist san naglih pomisenla de na tisti viej so pingulauence parpenjal za se poletja veselit  

»Prišli smo do točke, ko bomo izgubili trume mladih in perspektivnih ljudi, tako rekoč jedro naroda, samo zato, ker jim domače okolje ne omogoči, da se razvijejo.« (citat iz knjige) V biografskem romanu želi avtor obuditi spomin na pozabljenega rojaka Lovra Žvaba doma iz Dutovelj na Krasu. Lovro Žvab je bil pisatelj in učitelj, predvsem pa intelektualec, ki je živel za idejo. Pred bralcem zaživi nekoliko pozabljeni čas v drugi polovici 19. stoletja: politična nasprotja med staroslovenci in mladoslovenci. V tistem času so se širile zahteve po slovenskem uradovanju in slovenskem učnem jeziku v šolah ter po enakopravnosti slovenskega jezika...

Vloga ženske v obmejnem prostoru od aleksandrink in tihotapk do pandemije koronavirusa. Nastanek knjige Ženske in meje med preteklostjo in koronavirusom je vzpodbudilao nedavno postavljanje mej zaradi pandemije koronavirusa, vendar pa njena zgodba sega še veliko dlje v zgodovino. Zgodovinarka Marta Verginella v njej namreč obravnava socialne in gospodarske značilnoti ženske mobilnosti v 20. stoletju, analizira različne vloge, ki so jih imele ženske v obmejnem prostoru in posledice, ki so jih ti premiki imeli na njihovo usodo in svobodo, da odločajo o svojem delu in telesu. V knjigi, kjer se dnevniška razmišljanja prepletajo z zgodovinskim diskurzom, avtorica osvetljuje dejstvo, da...

Vznemirljiva fantazijska zgodba o naravi, izgubi in (predvsem) ljubezni. Med človeško mladino na šolah veljajo nekakšna nenapisana pravila, ki otroke delijo na kul otroke, ki jih je peščica, na tiste vmes, ki predstavljajo večino, in nazadnje na zgube. Fokusirana in ambiciozna Alba Salix se je na novi srednji šoli počutila kot kraljica zgub. Čudaška punca v rjavem trenču, ki je le redko spregovorila, včasih pa se ji je na iztegnjeno roko posedla kakšna ptica, si je kmalu prislužila vzdevek Strašilka. Vendar se zaradi tega ni Alba preveč vznemirjala, saj je imela svoje poslanstvo, svoj cilj, in želela ga je doseči...