Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklicah, njihovih strahovih, trpljenju in upanju, o tihemu junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih. Zgodba se začne z Malči, ki jo mati pripelje jeseni, in konča z njeno smrtjo spomladi. Bralec spoznava vsakdan deklet, njihovo medsebojno pomoč ter njihov miren, skoraj sprijaznjen odnos do smrti, ki je stalnica njihovega življenja. Roman spada v Cankarjevo »hrepenenjsko prozo«, saj dekleta hrepenijo po lepšem in čistejšem svetu, medtem ko jih preganjajo boleči spomini na nasilje, revščino in krivice iz prejšnjega življenja. Delo združuje naturalistično ostrino, impresionistično občutljivost in simbolistično iskanje presežnega. (Dobreknjige.si)
