Author: marijana

Želimo biti slišani, tudi v svoji drugačnosti in hočemo biti drugačni, zato, da smo slišani. Skozi sedem kratkih zgodb spremljamo odraščanje mladega dekleta  sredi mesta na vzhodu Slovenije, v Prekmurju. Dogajanje okrog sebe spremlja s tisto značilno kritično pubertetniško mešanico ne več otroškega, pa tudi ne še odraslega pogleda na svet. Smrt stare mame, ločitev staršev in selitve, nerazumevanje učiteljice, spoznavanje in sprejemanje svoje prebujajoče se drugačne usmerjenosti, vse to vodi junakinjo v samotni svet prezgodnje odraslosti in tudi drugačnosti, ki je okolje še ni pripravljeno sprejeti. Živi opisi mesta in njenih vsakdanjih poti nas kar vabijo, da bi se...

Nagrada krilata želva 2018 za najboljši slovenski potopisni roman Pesem za Sinin džan ni klasičen potopis. Zgodovinar, pesnik, pisatelj in svetovni popotnik Dragan Potočnik v poetičnem potopisnem romanu Pesem za Sinin džan prepleta zgodbe o prostranem, s kulturo bogatem Iranu z zgodbo dveh mladih zaljubljencev, Amirja in Sinin, ki iščeta svojo pot do sreče. Iran je avtorja očaral predvsem zaradi dobrih, prijaznih in lepih ljudi. To je tudi zgodba o avtorju, večnem popotniku, ki potuje v globine lastne notranjosti in v širine daljnih dežel. Pivec, 2017

Idilična bizeljska pokrajina nudi okvir zgodbi o življenju in delu jezikoslovca Maksa Pleteršnika. Slavni profesor Maks Pleteršnik, filolog in slavist, slovaropisec, avtor znamenitega slovensko-nemškega slovarja, pripoveduje študentu Robertu o svojem otroštvu, svojih domačih, šolanju v rodnem kraju, v Celju in na Dunaju, svojem delu in pa seveda o tem, kako je nastajal slovensko-nemški slovar. Ob snovanju tega dela je Maks Pleteršnik sodeloval z najvidnejšimi slovenskimi jezikoslovci in najvplivnejšimi Slovenci zadnje tretjine 19. stoletja. Skozi roman spoznavamo lepoto pokrajine Pleteršnikovih rojstnih Pišec, kamor se je umaknil na stara leta, in zgodovinsko, kulturno, literarno in znanstveno klimo na Slovenskem v zadnjih desetletjih...

Ko zmagovalci krojijo usodo ljudi … Za pisanje romana Ovadba opolnoči je avtorju služila resnična  zgodba uglednega zdravnika Mateja Justina in njegove žene, učiteljice  Ane. Nimata svojih lastnih  otrok,  v  veliki vili v Vižmarjah  pa nudita bivališče mnogim otrokom sorodnikov in jim tako omogočita šolanje.  Poleg tega  on kot zdravnik v svoji ambulanti, opremljeni celo z  rentgenom  in  reševalnim vozilom  (predelan osebni avtomobil), brezplačno pomaga revežem,  partizanom in aktivistom pred, med in po drugi svetovni vojni, dokler  na aretirajo najprej njegove žene, potem pa še njega. Zaplenijo jima vse premoženje in gresta celo v zapor. Po prestani kazni smeta živeti...

Človeka, poštenega in trdnega v značaju, naredijo udarci usode še močnejšega. Avtor je želel v romanu orisati življenje na Kozjanskem od 1947 pa vse do leta 2008, ki je bilo zlasti v povojnem času trdo in za človeka nedostojno. Z vso trpkostjo življenja na Kozjanskem se v zgodbi spopadata dve generacije žensk, mati in hči, ki kljub vsemu hudemu ostajata pokončni in nezlomljivi tudi v trenutkih velike revščine, nasilja glave družine nad kozjansko žensko in žalovanja ob izgubi moža v prometni nesreči. Prav ta nesreča prekine družinsko idilo, saj družina nima več zagotovljenega varnega preživetja. Kozjanska ženska navkljub vsem življenjskim...

Totalitarni režimi, revolucije, na tem in na onem koncu sveta – ali lahko posameznik uide svoji usodi? Sredi Buenos Airesa se začne z naključnim srečanjem odvijati zgodba o uglednem, a osamljenem arhitektu srednjih let in njegovo bežno znanko iz otroških let, ki sta se, desetletja nazaj, srečala v Mariboru.Ona, židovskega rodu, je skupaj z očetom bežala izpod nacističnih krempljev. Toda temne sence vojne so v par letih zaznamovale tudi njegovo družino. Zdi se, da bo srečanje z znanko iz otroštva le prineslo mir in ustaljenost, a v Argentini se pravkar začenjajo burni časi revolucionarnih skupin in nečloveškega nasilja totalitarističnega režima....