Author: marijana

Pusti otrokom, naj se smejejo

Rahločutna, pronicljiva pripoved o čustvenem, duhovnem in telesnem zorenju mlade žene. Pravkar poročena Nerma se z možem Matjažem in sedemmesečnim dojenčkom preseli iz Ljubljane v zakotno mestece na slovenskem podeželju. Zakonca v novem okolju čaka vrsta preizkušenj na vseh življenjskih področjih: v službi, družbi in medsebojnem odnosu. Se bo Nermi in Matjažu posrečilo obvarovati ljubezen in zakon? Mladinska knjiga, 2017

Izgubljeno srce

Skrivnostni zapisi meniškega brata Bernarda, razburljiva ljubezenska povest, polna preobratov. Začenja se leta 1881, s prihodom francoskih trapistov v naše kraje, končuje pa leta 1914, z začetkom prve svetovne vojne. V tem obdobju pa se odvija razburkano življenje Radejeve družine, z osrednjim likom Janezom, ki ga pisatelj spremlja od prvih ljubezenskih dražljajev preko hudih življenjskih preizkušenj pa vse do umiritve strasti, poglobljenega pogleda na bivanje in presenetljivega konca. Ob vsem tem pa izvemo marsikaj zanimivega o zgodovini gradu Rajhenburg ter o življenju in delu trapistov na naših tleh, o trgu Rajhenburg (danes imenovan Brestanica), pa tudi o cesarju Francu Jožefu...

Iksia ali slovo živostrojnega človeka

Zgodba o nenavadni, neuresničljivi in nedosežni ljubezenski zvezi. Roman je nadaljevanje Iksiona ali bega iz prikazovalnice, v katerem Eva in Uri pristaneta na Zemlji podobnem planetu in zaplodita nov človeški rod. Z enako nalogo se po nekaj tisoč letih spustita na ta planet obojnica Iksia in žiovostrojni človek Angel. Obzorja, 2001

Črna, ki je pogoltnila vse druge barve

Svojevrsten roman, zahvalna pisma v pismih in še veliko več. Napisan je v obliki pisma kot zahvala Josipa Ostija prijatelju, pesniku Borisu A. Novaku, ki je kot predsednik slovenskega PEN v času obleganja Sarajeva nudil pomembno pomoč bosanskim ustvarjalcem. Osrednji lik je bosanski pesnik Husein Tahmiščić, ki ga je slovenska publika lahko spoznala že kot urednika antologije nove bosanske poezije, izdane v Ljubljani leta 1983. Če se je Tahmiščić na svoji pesniški poti z veliko umetniško intenziteto »spopadal s soncem«, pa je v stvarnem življenju postopoma izgubljal vid vse do popolne slepote. Osti, njegov tesni prijatelj, pripoveduje zgodbo o njem...

Ženska drugje

Kulinarika, je vpeljana v vse pripovedi, da roman dobesedno »zadiši«. Ženska drugje je roman o treh zelo različnih ženskah: Slovenki Marjuti, nekoliko preobilni kuharici in nerealizirani ljubiteljici literature, Nemki Ute, lepotici, ki se iz koristoljubja poroči z direktorjem pogrebnega zavoda, ter prevajalki in tolmački Gundegi, Latvijki, ki je poklic, v katerem je uspela, ne veseli in se zato zateka k peki slaščic. Vse tri so tudi popotnice po notranjih ali zunanjih evropskih zemljevidih v iskanju razrešitve osebnih težav, pa tudi še odprtih ran polpretekle zgodovine. Goga, 2017

Poglej skozi okno

Odgovori so na voljo. V knjigi. Odpri jo in jo začni brati. Poglej skozi okno. Vidiš neznanca, ki se naslanja na drevo in zre proti hiši? Ob nedeljah ljudje prihajajo na obiske okoli poldneva, nikoli ob zori. Oče in mama še spita. Prevzame te strah. Niti ne slutiš, da ti bo neznanec postavil življenje na glavo. Ne moreš si predstavljati, da boš izgubil najboljšega prijatelja. Da ti bo usoda naklonila novega. In da se boš z njim odpravil na dolgo, nevarno pot. Boš našel v sebi prostor za njegovega slona? Bo on našel v sebi prostor za tvojega pujsa? Bosta...

Na otoku

S tem izborom prihaja na dan drugačen Ivan Cankar, takega nimajo namreč mogoče v zavesti niti slovenski bralci. Gre za izbor proznih besedil, ki jih je vrhniški pisatelj napisal med letoma 1899 in 1913. V njih se odsevajo pojavi in problemi univerzalnega značaja, ki niso značilni le za slovenski ustvarjalni prostor na prelomu med 19. in 20. stoletjem, saj ostajajo zelo aktualni tudi današnjemu bralcu. Cankar ostaja torej moderen avtor, ki se ne navezuje le na Gogolja, Čehova, Kafko, ampak tudi na Danila Kiša in na njegovo Enciklopedijo mrtvih. Vir: https://cankar-trst.org/2018/11/05/na-otoku-pri-ztt-ju-nova-dvojezicna-zbirka-cankarjevih-crtic/ ZTT = EST, 2018  

Črna vrana

Obvezno branje za vsakogar Kot je napisano na zadnji strani knjige, je Janja Vidmar z romanom Črna vrana ustvarila mojstrsko delo, ki zadane naravnost v srce. Črna vrana je ženska, oblečena v nikab. Spozna jo ali jih tudi begunska deklica Hiba, ki se ji uspe rešiti iz vojne Sirije. Med potjo prečka tudi Slovenijo. Nanjo med privajanjem na srednjo šolo in življenje v Londonu trči Jan. Po terorističnem napadu na londonski podzemni, v katerem jo skupi njegov oče, vse svoje sovraštvo in razočaranje usmeri vanjo. Sproži vrtinec dogodkov, ki usodno zaznamujejo njega, njegove prijatelje in družino. Njuni pripovedi sta le...

Južni veter

»Tenkočutne pripovedi o usodah aleksandrink, ki so se žrtvovale za svoje družine« Skozi dvanajst novel spremljamo vzpone in padce primorskih žensk, ki so od druge polovice 19. stoletja do konca druge svetovne vojne,  brez znanja jezikov, brez izobrazbe, odhajale s trebuhom za kruhom v popolnoma tuj svet, v Egipt, da bi njihove družine lahko odplačevale dolgove, doma pa so mnoge od njih pustile može in otroke. V svetovljanski Aleksandriji so se srečale s povsem drugačno kulturo, religijo in socialno ekonomskim okoljem. Njihove usode so upodobljene skozi njihove lastne zgodbe ali skozi zgodbe teh, ki se jih je njihovo življenje dotikalo....

Vse barve Polinezije

»Tri leta jadranja v večnem poletju« Knjiga Jasne Tuta opisuje triletno jadranje med 176 otoki Francoske Polinezije, med katerimi je večina nenaseljenih ali redko naseljenih. Z Rickom, s katerim sta se spoznala v Avstraliji, imata za seboj devet let življenja in jadranja. Medtem, ko je v prvencu  Moj svet sredi oceana, leta 2014 opisala jadranje čez Atlantik, v tej knjigi opisuje tri leta življenja v Francoski Polineziji, ki jo sestavlja več otoških skupin. Pobliže sta spoznala tri največje: osamljene in divje Markeze, koralne atole Tuamotu in nazadnje še Družbene otroke, najbolj znane in zato tudi turistično najbolj oblegane. V barvah,...