Delo z jezikom nikoli ni končano – zanj sta potrebna znanje in neugaslo navdušenje.
Zbirka kolumn in esejev prinaša v slovenski prostor svežino, znanje, humor, glasbeno občutljivost in kanček mistike. Kozma Ahačič svoje razmisleke gradi kot živ tok misli, ki nepričakovano preskakuje med temami – od glasbe, filma in tišine starih vrtov do hrupa družbenih omrežij ter znanstvenega razmišljanja o jeziku, zlasti slovenščini.
Knjiga združuje razmislek, humor in radovednost ter bralca vabi, da na jezik, glasbo in svet pogleda z nekoliko širše, bolj igrive perspektive.
