"Borila se je z vrtiljakom doživetega v zadnjih dni. Kam je zašla? In mama? Njen dom? Tam bi bila dobrodošla." (str. 33)
Zgodba z naslovom Sreča ne raste na tujih solzah govori o življenjskih preizkušnjah. Osrednja lika literarnega dela sta mati in njena hči Zorica. Mati je zaznamovana s trpkimi izkušnjami in globokimi ranami, saj ji življenje ni prizanašalo. Bolečina izgube moža je prisotna tudi pri vzgoji hčere Zorice. Zorica prepogosto srečuje moške, ki jim je zgolj do užitka in jim ni mar do moralnih načel in njenih čustev. Življenje si skuša urediti ob posvojenem otroku, vendar se prav tako Zorica srečuje s številnimi težavami, saj prenaša vzorce vzgoje njene matere.