Sebastijan Pregelj: BELI KONJIČEK

»Ljudje odidejo in so še vedno tu.«

21. stoletje, Slovenija, Ljubljana, stanovanjski blok, v njem sobica s posteljo, v postelji stoletna ženica. Prababica pravnuka, ki jo redno obiskuje. Vsak dan se usede na rob postelje in se prepusti pripovedi naenkrat presenetljivo zgovorne prababice. Tako sobico čarobno napolnijo drugi časi in drugi ljudje. Pred nami zaživi stoletje osebne in družinske življenjske zgodbe, ki jo obdajata paspartu kolektivne narodne zgodovine in okvir pripovedovalčevih osebnih spominov. (Vir: Dobre knjige)