Soncu naproti

»Ko besedo Grčija zaslišim jaz, pomislim na cesto, pohodne poti in vrhove, alpsko vasico Litochoro in Olimp ter Kreto in Psiloritis. Pomislim na kremenite Grke, ki jih poganja zavidljiva vzdržljivost gibanja na dolge razdalje po razbeljeni vročini in težki pokrajini.« (str. 21)

Kje bi živel, če ne bi živel tu, kjer živim zdaj, je vprašanje, ki si ga je Samo Rugelj zastavljal med pandemično karanteno. Ko se je javno življenje sprostilo, jo je ubral v slovenske gore, rezultat tega pa je bila odmevna potopisna knjiga Na prepihu. Potem ko se je dalo oditi dlje, je s svojimi odpotoval na Kreto, ki jo pozna že več kot tri desetletja in je bila tudi lokacija, kjer bi bil pripravljen živeti. Ker mu družinski obisk ni dal vseh odgovorov, se je na ta največji in na ponekod zelo odmaknjeni grški otok podal še enkrat – v dvoje. Z ženo Renate sta se namenila prehoditi najsamotnejši del Krete in izkusiti njeno divjo lepoto. Vendar jima je otok kmalu postavil svojevrsten izziv. Soncu naproti je pohodopisna knjiga o navdihujoči naravi, ki pa lahko hitro postane nevarna, in o dveh, ki se kot par zmoreta soočiti tudi s težavami.