Barka Zvezd
Poklonil ji je barko zvezd,
res ni bila velika,
a bil na njej je košček sanj,
čaroben kakor slika.
In dva, ki popotujeta
čez meje in robove
in sproti jadra snujeta
med vetrne svetove.
Poklonil ji je barko zvezd,
res ni bila velika,
a plula je v osrčje cest
neskončnega dotika.
(str. 49)