Category: 2021

Vid Legradić v svojem potopisnem romanu opisuje svojo pustolovščino, zgodbo o potovanju.   Pot v svet doživetij, raziskovanj, novih spoznanj in predvsem odraščanja je bila, kot je sam zapisal, sprva stresna, nato avanturistična in na koncu romantična. Na svoji poti nas med drugim popelje v daljno Indijo, Malezijo, na Filipine, na Islandiji opazuje polarni sij in na Jukatanu zaplava z delfini ter spoznava Maje. Na poti je doživel veliko prijetnih trenutkov, a tudi nekaj neprivlačnih. Njegove izkušnje bogatijo vsakega popotnika in bralca te knjige. Tako boste popotniki našli v njegovi zgodbi številne napotke za obisk tujih dežel, bralci romanov pa boste...

»Pisatelj nisem postal zato, ker sem veliko bral, ampak zato, ker sem veliko poslušal.« Feri Lainšček se je rodil 5. oktobra 1959 materi Tereziji (Trejzki) in očetu Štefanu (Pišteku) v vasi Dolenci na Goričkem, hribovitem predelu Prekmurja, blizu madžarske meje. Na püjklu je čepela hiška, ki se je zdela najbolj ubožna tam naokoli. Otrok je bil nepričakovan, za tiste čase sta bila starša že v letih. Mati jih je štela 39, oče pa 44. Dečkova sestra, ki so ji pravili Mala Trejzka, jih je imela že 18 in je tistega leta odšla od hiše, v tovarno v Ljubljano. Otrok nekaj...

Psihološka drama o strasteh in tabujih v prepletu treh zgodb. Agni je prvenec Boruta Kraševca, ki ga poznamo kot prevajalca iz ruščine. Leta 2014 je za svoje delo prejel Sovretovo nagrado. Agni, skrajšano od Agnes, je ljubka kunčica. Živi v skednju s svojim številnim sorodstvom. Crklja jo Maša, najstnica pri petnajstih, ki živi z mlajšo sestrico Klarico, očkom Ivanom in mamo Katjo. Nekega dne se po neuspeli ljubezenski zvezi v zgornje nadstropje njihove hiše naseli teta Brina, Katjina sestra. No, zgornje nadstropje je pravzaprav v resnici Brinino, ampak nihče je ni pričakoval nazaj. V romanu se prepletajo živalske in človeške...

Kremplji preteklosti segajo v današnji čas. Roman uvaja zgodba izleta 1971. Dve deklici, vsaka z ene strani umetno ustvarjene meje, na plaži v Sesljanu zbežita pred sovražnimi pogledi mladih fantov, fašistov. Obdobje fašističnega nasilja, ki je razdvojilo narode, pa tudi ljudi znotraj posameznega naroda, se očitno še ni končalo, le odkrite vojaške agresije ni več. Avtorica se nato ozira nazaj v leta med 1939 in 1945 in niza zgodbe iz Vipavske doline, vasi Oševljek, Gradišče, Prvačina, seže pa tudi v Aleksandrijo – tu eden od junakov, Albin, obudi spomine na čas, ko je bil kot vojak rekrutiran v italijansko vojsko...

Nominiranka za knjigo leta 2020 (nagrada knjižnega sejma) Miha Kovač je profesor na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti ter urednik in pisec knjig. Avtor knjige, Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih, ima ogromno izkušenj s knjigami tako v fizični obliki kot tudi digitalni. Sodeloval je v obširni mednarodni raziskavi Eread Cost v družbi kar 180 strokovnjakov s celega sveta, glavna tema pa je bila vpliv digitalnega gradiva na klasično gradivo. Knjiga, Berem, da se poberem, nam ponuja 10 razlogov za branje, saj le ti dokazujejo, da ima branje knjig...

Ljubljansko študentsko okolje in kulturno ozračje v poznih petdesetih in v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z vidika tržaškega Slovenca. Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta se je v drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja zaradi študija preselil s Tržaškega v Ljubljano, v povsem novo okolje. Njegovi spomini nam približajo takratno študentsko življenje, srečamo se z nekaterimi osebnostmi iz  kulturnih in akademskih krogov ter z mladimi ustvarjalci revije Mlada pota. V bogatem in sočnem jeziku nam avtor spregovori o vzdušju, ki je vladalo med mladimi, pa tudi o bolj osebnih doživetjih mladega človeka, ki išče svoj prostor  pod soncem: iz rodnega Križa nas...

Nad žuborečo reko Kosmačevih besed še zmeraj veje pomladni veter upanja. Leto 2020 je zaznamoval dvojni jubilej velikega slovenskega pisatelja Cirila Kosmača (1910–1980), 110 let od njegovega rojstva in 40 let od njegove smrti. Pri Beletrini je tako izšla knjiga 33 novel, med katerimi je mnogo besedil prvič objavljenih, saj so v pisateljevi zapuščini čakala na razkritje in objavo. Neprecenljivo je pisateljevo pričevanje iz prve roke: o tigrovskem uporu, fašističnih ječah, begunskih letih po Sloveniji in Evropi, partizanskem boju … Knjiga, ki sta jo sestavila Andraž Gombač in pisateljeva hči Nanča Kosmač Kogej, se bere kot avtobiografija trdoživega in živega...

 »Jaz sem doma, kjer so dobri ljudje, kjer po mojem jeziku govoré« Josip Jurčič je s svojimi deli, postavil temelje slovenski pripovedni prozi, prispeval je k uveljavljanju slovenskega jezika in širil narodno zavest med slovensko prebivalstvo. Brali smo ga kot obvezno šolsko čtivo in 140. obletnica njegove smrti je odlična priložnost, da se nanj spomnimo tudi kot odrasli in da ponovno posežemo po njegovih delih. Prvi slovenski roman – Deseti brat je razgiban, večplasten roman, v katerem je Jurčič spretno zajel prigode in vsakdanjo realnost življenja na podeželju,  brez da bi ga pri tem idealiziral, in medčloveške odnose v tistem...

Skozi zgodbe zgodovinskih vdov v analizo vloge ženske. Šokantna pripoved o travmah in preživetju. Erica Johnson Debeljak v svoji novi knjigi spregovori o vdovstvu. Na to pot je stopila 26. januarja 2016, ko je dobila sporočilo o nenadni smrti moža – Aleša Debeljaka. Knjiga je izšla v času pete obletnice smrti, v njej pa je avtorica popisala svoje spopadanje z izgubo, omajano eksistenco, s pričakovanji družbe, z dvomi o vzrokih smrti. Pri tem so ji v pomoč mitske, biblične in prave zgodbe z obravnavo in doživljanjem vdovstva. Ericino žalost, bolečino, srd, obup, skrb ali ljubezen lahko skozi arhetipsko podstat opazujemo...

Ja, Vladimir Habjan gore res pozna. Vladimir Habjan, izkušen gornik, alpinist, gorski reševalec in urednik Planinskega vestnika, nas ponovno navdušuje z zbirko zgodb Tipanje v neznanem. Tokrat s kar 16 zgodbami raznoterih dogodivščin in prigod. Od Kamniških gora, ki mu kot Kamničanu, dobesedno ležijo na pragu, do oddaljenejših alpskih tur. In za nameček še vtisi japonskih vzponov. Zgodbe izpisujejo pustolovsko dimenzijo gorniškega in plezalskega doživetja brezpotij, ki avtorja tako zelo privlačijo. Ta privlačnost pa je nalezljiva – svoje planinske tovariše je že okužil. S prebiranjem Tipanj v neznanem, lahko okuži tudi vas. Zgodbe lahko namreč berete kot zgodbe, a prave ljubitelje...