Category: Knjige 2021

Posodobljena različica legendarnih Butalcev »postavljena« v 21.stoletje. Bi v teh krajih kdo upal reči, da Butalci niso dobra knjiga? Spodobilo bi se, da jo vsi poznamo in lahko bi jo označili za eno najboljših knjig naših avtorjev sploh. Zelo dobro ujame karakter tistih, ki v njej nastopajo, zgodbe o Butalcih so polne modrosti povedanih na humoren način, tako po naše, da včasih hoče malce bolet, hkrati se neustavljivo in vedno znova zabavamo. Butalci so večni. Nemogoče se je upreti spoštovanju in občudovanju Frana Milčinskega. Njegovo pisanje je neponovljivo. Pa se je vseeno našel sodoben avtor, ki si je upal, recimo,...

»Smo ogledalo kot tudi obraz v njem« (Rumi) Simbolika ogledal je bila Vesni Milek vedno blizu, ne nazadnje že iz pravljic, kjer je poudarjen pomen lepote in istočasno kaznovana pretirana nečimrnost. Vendarle so ogledala odsev resničnosti in, tako Milek, ogledala vidi tudi v očeh drugih. V istoimenski knjigi, zbranih zapisih, ki so izhajali na prvi strani Dela, iz katerih odseva kalejdoskop impresij,posebnih trenutkov, nostalgičnih zapisov, odsevov o hrepenenju ali pa zgodb o različnih oblikah ljubezni, o ustvarjalnosti, melanholiji in sreči je avtorica ponudila odsev tega kar se nas dotakne in tega kar smo. In če po eni strani ogledala odsevajo...

Junak romana, ki ob koncu življenja svojo zgodbo pripoveduje zvesti poslušalki. Zamenjal je več imen, uniform in položajev, znašel se je na frontah in v taboriščih, bil je ujetnik, ljubimec in zasliševalec. V vrtincu zgodovine je tako rekoč nehote prevzemal različne identitete, ki so ga v vojni s prisegami vezale na nasprotujoče si strani in s tem krojile razburkano usodo posameznika, ki se je želel samo živ in zdrav vrniti domov. Ki tako kot drugi noče biti pozabljen. Pripovedovalec je zato tudi roman o iskanju svobode in o intimni zavezanosti življenju, ki je nenehno na preizkušnji. Kot pa protagonistova neverjetna,...

Vid Legradić v svojem potopisnem romanu opisuje svojo pustolovščino, zgodbo o potovanju.   Pot v svet doživetij, raziskovanj, novih spoznanj in predvsem odraščanja je bila, kot je sam zapisal, sprva stresna, nato avanturistična in na koncu romantična. Na svoji poti nas med drugim popelje v daljno Indijo, Malezijo, na Filipine, na Islandiji opazuje polarni sij in na Jukatanu zaplava z delfini ter spoznava Maje. Na poti je doživel veliko prijetnih trenutkov, a tudi nekaj neprivlačnih. Njegove izkušnje bogatijo vsakega popotnika in bralca te knjige. Tako boste popotniki našli v njegovi zgodbi številne napotke za obisk tujih dežel, bralci romanov pa boste...

»Pisatelj nisem postal zato, ker sem veliko bral, ampak zato, ker sem veliko poslušal.« Feri Lainšček se je rodil 5. oktobra 1959 materi Tereziji (Trejzki) in očetu Štefanu (Pišteku) v vasi Dolenci na Goričkem, hribovitem predelu Prekmurja, blizu madžarske meje. Na püjklu je čepela hiška, ki se je zdela najbolj ubožna tam naokoli. Otrok je bil nepričakovan, za tiste čase sta bila starša že v letih. Mati jih je štela 39, oče pa 44. Dečkova sestra, ki so ji pravili Mala Trejzka, jih je imela že 18 in je tistega leta odšla od hiše, v tovarno v Ljubljano. Otrok nekaj...

Psihološka drama o strasteh in tabujih v prepletu treh zgodb. Agni je prvenec Boruta Kraševca, ki ga poznamo kot prevajalca iz ruščine. Leta 2014 je za svoje delo prejel Sovretovo nagrado. Agni, skrajšano od Agnes, je ljubka kunčica. Živi v skednju s svojim številnim sorodstvom. Crklja jo Maša, najstnica pri petnajstih, ki živi z mlajšo sestrico Klarico, očkom Ivanom in mamo Katjo. Nekega dne se po neuspeli ljubezenski zvezi v zgornje nadstropje njihove hiše naseli teta Brina, Katjina sestra. No, zgornje nadstropje je pravzaprav v resnici Brinino, ampak nihče je ni pričakoval nazaj. V romanu se prepletajo živalske in človeške...

Kremplji preteklosti segajo v današnji čas. Roman uvaja zgodba izleta 1971. Dve deklici, vsaka z ene strani umetno ustvarjene meje, na plaži v Sesljanu zbežita pred sovražnimi pogledi mladih fantov, fašistov. Obdobje fašističnega nasilja, ki je razdvojilo narode, pa tudi ljudi znotraj posameznega naroda, se očitno še ni končalo, le odkrite vojaške agresije ni več. Avtorica se nato ozira nazaj v leta med 1939 in 1945 in niza zgodbe iz Vipavske doline, vasi Oševljek, Gradišče, Prvačina, seže pa tudi v Aleksandrijo – tu eden od junakov, Albin, obudi spomine na čas, ko je bil kot vojak rekrutiran v italijansko vojsko...

Nominiranka za knjigo leta 2020 (nagrada knjižnega sejma) Miha Kovač je profesor na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti ter urednik in pisec knjig. Avtor knjige, Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih, ima ogromno izkušenj s knjigami tako v fizični obliki kot tudi digitalni. Sodeloval je v obširni mednarodni raziskavi Eread Cost v družbi kar 180 strokovnjakov s celega sveta, glavna tema pa je bila vpliv digitalnega gradiva na klasično gradivo. Knjiga, Berem, da se poberem, nam ponuja 10 razlogov za branje, saj le ti dokazujejo, da ima branje knjig...

Ljubljansko študentsko okolje in kulturno ozračje v poznih petdesetih in v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z vidika tržaškega Slovenca. Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta se je v drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja zaradi študija preselil s Tržaškega v Ljubljano, v povsem novo okolje. Njegovi spomini nam približajo takratno študentsko življenje, srečamo se z nekaterimi osebnostmi iz  kulturnih in akademskih krogov ter z mladimi ustvarjalci revije Mlada pota. V bogatem in sočnem jeziku nam avtor spregovori o vzdušju, ki je vladalo med mladimi, pa tudi o bolj osebnih doživetjih mladega človeka, ki išče svoj prostor  pod soncem: iz rodnega Križa nas...