MURVA FABIANIJEVIH

Fabianijeva murva v Kobdilju na Krasu kljubuje časom in državnim spremembam že več stoletij.

Videla je lepe in hude čase, ki so se zvrstili na tem koncu slovenske zemlje. Nema priča življenj, ki so se začela, se razvijala in marsikdaj tudi končala v bližnji družinski domačiji, bi nam znala najbolje potrditi pripoved Renata Ferrarija, v kateri spoznamo Charlotte von Koffler (1827-1923), zadnjo veliko mater pomembne rodbine Fabianijevih, mamo znanega arhitekta Maxa Fabianija in avtorjevo prababico.

Sedemnajstletna Charlotte je do tedaj živela razpeta med Trstom (svojim in maminim rojstnim mestom) in Bocnom (očetovi domovini). Poleti 1844 pa jo naključje ali bolje mamina izčrpanost vodita v oddaljeno kraško naselje blizu Štanjela. ”Tam bo”, po zdravnikovih priporočilih, ”gospa našla mir, dober zrak in prisrčnost.”

Povsem brez predsodkov, ki so prevladovali med takratnimi Tržačani, da je Kras pust in neprijazen, se mladenka pridruži ženski odpravi oz. mami, njeni spremljevalki in kuharici, ki naj bi v Kobdilju preživele le najtoplejše mesece tistega leta.

Charlotti se Kras in Kraševci kmalu prikupijo. Njena radovednost in mladostniška zagnanost jo iz dneva v dan ženeta v odkrivanje neslutenih lepot Kobdilja in njegove okolice, kateremu bo ostala zvesta osem desetletij. Tam bo našla svoj novi dom ob boku ljubljenega sopotnika, Antona Fabianija, s katerim bosta ustvarila veliko družino in pod streho spravila šestdeset trgatev.