GRIČI

Idrijčan Rafael Terpin v svoji knjigi Griči objavlja del bogate zbirke zapisov, ki jih je od leta 1972 do danes objavljal v ugledni reviji Planinski vestnik.

Od plahih začetkov so njegovi zapisi z leti postajali vse pogumnejši in v njih je bilo vse več avtorske note. Prav to še danes bralci najbolj cenijo. Rafko Terpin se uvršča v krog sodelavcev revije z najdaljšim stažem. Po izobrazbi je akademski slikar, knjigo je opremil z lastnimi slikami, kar delo pomembno poživlja. Zbrana besedila so na prehojenih poteh privrela iz njegove duše. Slikajo nam krajino, občutke in svet, ki počasi izginja. Ostaja le še na njegovem papirju. Zanos, s katerim svoja doživljanja podaja, je nalezljiv, njegove izbrane besede pa navdihujoče in božajoče. Z izjemnim občutkom za videno in s smislom za arhitekturne sestavine gričem, med katerimi je rasel, ne bi mogel zapeti lepše hvalnice, ki je, žal, hkrati tudi rekviem. Izginjajoča dediščina se ima prav njemu zahvaliti za spoštljivo slovo.