Category: 2020

Roman o življenju s slepoto in slovenski družbi. Prvoosebni pripovedovalec je kljub petprocentnemu vidu samostojen in v veliki meri neodvisen. Že v zgodnjem otroštvu je razvil tisto temeljno držo, ki mu je bila potrebna za čim manj bolečo vključitev v svet videčih – prilagojenost. Srečamo ga v obdobju, ko postane svetovalec v kabinetu predsednika. Najprej zadržano, potem vse bolj predano se delu prepusti in s svojo skupino ljudi, ki jo sestavljajo kustos, sociologinja, filozof in informatik, razvije futurističen načrt Slovenija 2100. Pri tem zanemari družinsko življenje, žena z otrokom ga zapusti, sčasoma pa tudi njegov projekt propade in doživi javno...

Človečnost in čuječnost sta pomembnejši od lepega vedenja in primernega videza. Ksenija Benedetti je bila osemnajst let prva dama državnega protokola Republike Slovenije, danes pa je predavateljica, svetovalka za poslovno komuniciranje in protokol ter tudi pisateljica. V Kažipotih je zbranih 47 kolumen, ki jih je z bralci Primorskih novic delila skoraj dve leti. Vanje je vtkala vse tisto kar pozna in kar jo določa: poleg izkušenj v komunikaciji z ljudmi in srečanj z najvišjimi predstavniki še ljubezen do fotografije, glasbe, poezije, umetnosti nasploh. Zgodbe so zapisane elegantno, poetično, tudi duhovito, z diskretnim nasvetom in praktično rešitvijo. Ubesedila je drobne stvari...

Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Pripovedovalka se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene...

Tone Hočevar je rojen pripovedovalec, ki bralca potegne v osrčje viharnih trenutkov, ko se je pisala zgodovina. Skušnjave nas popeljejo v zaodrje krvavih diktatur, političnih spletk, neresnic in polresnic, cenzure, pa tudi dvomov in dilem, s katerimi se je v svoji novinarski karieri spopadal avtor. Pripovedujejo o prijateljstvih, ki so se tkala med novinarskimi kolegi, ter živo opisujejo tako izjemne dogodke, kot so srečanje z Gregoriem Fuentesom, Hemingwayevim čolnarjem in »starcem« iz romana Starec in morje, pogovor s predsednikom Giuliom Andreottijem in prisostvovanje na delovnih zajtrkih Opusa Dei. Tone Hočevar je rojen pripovedovalec, ki bralca potegne v osrčje viharnih trenutkov,...

Dobro berljiv roman, ki podaja kritiko sodobnega malomeščanstva skozi oči glavne junakinje, ki se sooča tudi z lastnimi problemi. Malomeščani so drugi roman pisateljice in publicistke Lare Paukovič. Po Poletju v gostilni, toplo sprejetem romanesknem prvencu, avtorica v središče ponovno postavi junakinjo. Tokrat nekaj let starejšo, uspešno diplomantko Fakultete za družbene vede, zaposleno v ugledni oglaševalski agenciji, ki ji prinaša samozavest in dobro situirano življenje, saj smo lahko priča izvrstnim in natančnim opisom tako oblek, pohištva, umetnin ali priznanih znamk, oblikovalcev in avtorjev. Problemi, ki jih odpira Lara Paukovič, so različni in kompleksni,  v ospredju je feminizem in z njim...

Duhovita avtobiografska pripoved o popotovanju iz predmestnega otroštva do odlikovane starosti. Srajca srečnega človeka je duhovita avtobiografska pripoved o popotovanju iz predmestnega otroštva do odlikovane starosti. Prepletajo se zgodbe diplomiranega ekonomista, novinarja, satirika, mladinskega pisatelja in mednarodno pomembnega založnika, pa seveda enega od treh bratov ter kasneje moža in očeta. Kljub številnim trpkim izkušnjam pod dosedanjo življenjsko črto avtor brez oklevanja zabeleži vedro vsoto sedmih desetletij.  

Pripoved o otroštvu pesnika Dragotina Ketteja, ki se opira na zgodovinska dejstva. Oče sin in zagorski zvonovi je pripoved o otroštvu pesnika Dragotina Ketteja. Pomembno vlogo v zgodbi ima Dragotinov oče Filip, ki je bil narodno zaveden Slovenec in po poklicu učitelj, ki je Dragotina opremil z zavestjo o pomenu slovenskega jezika, kulture in literarnega ustvarjanja. V zgodbi veliko zvemo o krajih na Pivškem, kjer je Dragotin odraščal, in ki do sedaj še niso bili literarno obelodanjeni v slovenski literaturi. Avtor knjige Silvo Fatur je zaslužen, da zdaj so.

Vsakdanje življenje poskrbi za zaplete in razplete. Kratke osebne zgodbe nam predstavljajo avtorjeve vsakdanje dogodivščine, ko kljub dobromislečim in dobronamernim dejanjem ne gre vedno tako, kot smo si zamislili in se marsikaj izrodi v tragikomično situacijo, ki jo je potrebno na nek način rešiti. Prav gotovo smo se tudi sami kdaj znašli v taki zagati, zato nam bo branje  hudomušno popestrilo dan. In nam narisalo nasmeh na obraz, saj se vse zagate na koncu le srečno rešijo.  

Nezreli starši in neodgovoren trener usodno zaznamujejo najstniško dušo. Najstnik (v knjigi sploh nima imena!) se je ob ločitvi staršev znašel sam ob depresivni mami. Tudi oče ima ob novi partnerici vse manj časa zanj. V tej življenjski stiski mu je edina uteha igranje v nogometnem moštvu, a prihod novega trenerja usodno zaznamuje njegovo občutljivo dušo. Ali se bo fantu uspelo dvigniti iz uničujočega dna in zaživeti? Kljub tragični vsebini je knjiga vredna branja.      

Ali je v dolgčasju čas bolj dolg? V Dolenčevih kratkih pripovedkah se stara modra želva odpravi na iskanje pravega odgovora. Tudi v drugih pripovedkah avtor  mojstrsko prepleta tako otroški kot odrasli svet, življenjske habitate kot so kopno in morje, vodi ga seveda ekološka naravnanost kot se za ozaveščenega sodobnika spodobi.  In mogoče nas branje  knjige zanese  že kar v prave filozofske razsežnosti, ki pa jim avtor mojstrsko doda satirično a vendar prisrčno hudomušno noto.