Ujeti veter

Knjiga Ujeti veter je zbirka poezije in proze Silva Vremca.

V različnih kratkih zgodbah sledimo literarnim osebam, ki so jih zaznamovale zgodovinske razmere, vendar na svoji poti niso obupale – to so zgodbe o vzponu mladih ljudi, sanjah, upih, vztrajnosti in ljubezni. Izstopajoča je uvodna avtobiografska zgodba o otroku in mladem človeku, ki so ga zgodovinske nevihte in revščina odnesle z rodnih Opčin pri Trstu na slovenski Kras, kjer je zaradi neurejene meje mladoleten ostal za 8 let odrezan od doma in brez državljanstva države, v kateri je živel in se šolal. Knjiga je dragoceno pričevanje o otrocih, rojenih v 30-ih letih prejšnjega stoletja, ki so bili zaradi vojnih grozot oropani otroštva, a so  morda prav zato še toliko bolj znali ceniti vsak trenutek sreče, lepote in ljubezni, ki ga prinaša življenje. V pesmih prevladujejo teme domotožja, brezdomstva in ljubezni. Zato je to knjiga o upanju in različnih obrazih ljubezni – o krhkosti in moči ljubezni (tokrat med očetom in hčerko) govori tudi spremna beseda avtorjeve hčerke Magde Vremec Ragusi, ki je očetovo literarno zapuščino tudi uredila in opremila s fotografskim gradivom.