Category: Knjige 2019

Ljubljanske ulice

Gre za pravo zbirko stanovanj, nomadsko življenje pisatelja. V knjigi »Ljubljanske ulice« pisatelj popiše svoja bivališča v glavnem mestu po vrsti, tako kot se je iz ene ulice v drugo tudi preseljeval. Gre za pravo zbirko stanovanj, nomadsko življenje. Ulice, kjer je živel, mu služijo kot naslovi za poglavja, v njih pa po vrsti pravzaprav zaokroži svojo življenjsko zgodbo, bolje rečeno refleksije na svoje življenje, pogostokrat z globokimi uvidi v svoje takratno stanje ali stanje družine in družbe, pri čemer mu je vodilo, kot tudi pojasni, resnica in zgolj resnica. Rad se za kaj in komu tudi opraviči, to smatra...

Alma M. Karlin : svetovljanka iz province : življenjepis v stripu

Prikazati življenje Alme M. Karlin v stripu je smela ideja in njena vrhunska realizacija. Kako predstaviti zgodbo, ki vsebuje otroške travme, ljubezen do učenja tujih jezikov, osemletno popotovanje okoli sveta, polno življenjskih razočaranj, osamljenosti in bolezni, nerazumevanja z materjo, nekoliko rasističnih po eni in po drugi strani teozofskih nazorov, na zgolj desetih avtorskih polah. Precejšen zalogaj za avtorja, ki sta v tem primeru dva, kar pa ne pomeni nujno, da jima je bilo zaradi tega kaj lažje. Kvečjemu nasprotno. In kako jima je uspelo? O tem se prepričajte sami, pa četudi niste preveliki ljubitelji stripa. Namreč, strip o Almi Karlin...

Mazohistka

Kljub opaznemu zaznavanju zunanjega okolja je pripoved močno koncentrirana na Nadin notranji svet. Ob koncu stoletja je bil Dunaj živahna in napredna prestolnica ogromnega okostenelega cesarstva in pisateljica dobro predstavi njegov vonj ter okus, z znamenitimi osebnostmi, ki so ga zaznamovale, vred. Od obeh Gustavov, slikarja Klimta in skladatelja Mahlerja, do ob skoku v Trst ironično hudomušno prikazanega pesnika Rilkeja in duhovito prikritega, a še vedno prepoznavnega Jamesa Joyca. In pa dunajskega fenomena Sigmunda Freuda. Na njegovem kavču se namreč znajde tudi Nada. Ženske se sicer počasi otresajo steznikov, a drznost, imeti svoje mnenje, kaj šele predrznost do samovolje, jih...

Lov za templjarskim zakladom

Nominacija za nagrado modra ptica 2016. Templjarji so bili pripadniki krščanskega cerkvenega reda, ki ga je ustanovil vitez Hugo Paynski, da bi ščitil krščanske romarje na poti v Sveto deželo, predvsem Jeruzalem. Ime so dobili po svo-jem prebivališču v bližini Salamonovega templja v Jeruzalemu. Templjarji so imeli glavno vlogo v križarskih vojnah, bili so nam-reč tako rekoč poklicni vojaki, ki so branili nekatere križarske države. Roman je zanimivo, pustolovsko in dogodivščin polno branje za najstnike in najstnike po srcu. (Vir: Dobre knjige) Mladinska knjiga, 2018

Sotto voce

Prikaz nepomembnega pripetljaja v življenju, ki hkrati spremeni vse in nič.  Zbirka kratkih zgodb Natalije Šimunović ima naslov Sotto voce. Sotto voce pomeni navodilo, naj glasbenik nadaljuje izvajanje glasbe v bolj umirjenem ali subtilnem tonu. Izbira naslova nam postane jasna, če vemo, da je Natalija Šimunović akademska glasbenica in poučuje violo in violino na Glasbeni šoli Jesenice. Po drugi strani pa moramo omeniti, da vsaka izmed kratkih zgodb, zbranih pod skupnim naslovom, vsebuje zelo veliko subtilnosti. Naslovi zgodb že sami po sebi odkrivajo veliko. Značilno za zgodbe pa je tudi to, da so stvari, ki jih želi Natalija Šimunović povedati,...

Najlepša neznanka svetloba

Bivanje v razpoki med samostjo in osamljenostjo. Tematika romana je fotografija. Fotografija in svetloba, ki je tesno povezana z njo, pa nista le vodilna motiva zgodbe same. Roman namreč tudi po zunanji plati vzbuja videz uokvirjene fotografije. Prolog in epilog ter znotraj njiju šest poglavij. Glavna oseba, fotograf Filip, o čigar bivanju in čutenju pripoveduje tretjeosebni vsevedni pripovedovalec, je še edini živeči član nekdaj znane fotografske družine. Začetnik, Filipov ded, je bil sicer slikar portretist, a že njegov sin, Filipov oče, je obrt v skladu z napredkom tehnike v začetku 20. stoletja spremenil v fotografiranje. Z obrtjo sta se nato...

Rihard Jakopič

Biografija velikega impresionista. Stopetdeset let po smrti enega od slovenskih impresionistov še vedno lahko stojimo pred njegovimi slikami po galerijah in vzdihujemo nad všečnostjo njegovih motivov in potovanjem čopiča po platnu … ali pa na fotografijah mrkega bradača s čopičem zamenjujemo z mrkim bradačem, ki je napisal Vojno in mir, Levom Tolstojem. Ravno zato, da ne bi prišlo do pomote, je Anton Podbevšek, leta 1983, spisal Jakopičevo biografijo. S pomočjo slikarjevih pisem, pričevanj prijateljev in sodobnikov, uživalcev umetnosti in celo slikarjevega zdravnika, je nastala epopeja, skozi katero ugotovimo, da slikarjem po vsem svetu primanjkuje denarja za barve, modele in platno...

Košček čokolade v pasji dlaki

Izkušnja posvojitve. Monika Žagar je v slovenski literarni prostor pogumno zakorakala leta 2015 z biografskim romanom Dva brata, trije svetovi, ki si je prislužil nominacijo za najboljši literarni prvenec. Tudi njen drugi roman je nastal na podlagi osebne izkušnje, v njem pa spremljamo par iz Kanade, ki se odloči za posvojitev ruske deklice. Zgodbo nam pripoveduje prvoosebna pripovedovalka Paula, samozavestna in odločna ženska slovenskih korenin. Spoznamo jo, ko s partnerjem prileti v Rusijo. Ruska resničnost je drugačna od tiste v Kanadi in primerjave med svetovoma so neizbežne kot tudi birokratski postopki in izzivi, ki jih posvojitev prinese v novo družinsko...

Duh česa

Vsakdo pozna vsaj kako kolumo Mihe Šaleharja. No ja, dvomim, a upam. Tokrat so nekatere izbrane izšle v knjigi s parafraziranim naslovom “Duh česa”. Seveda pisec pod črto vsebinsko obdela duh časa, zeitgeist. Že v uvodu se distancira od tega, da bi karkoli jemal resno, celo samega sebe ali izpadel kot kak razsvetljeni iskalec resnice. Svoje početje označi za zajebancijo in onanijo. In res, zdrave distance in zafrkancije do vsega, kar se na tem božjem svetu dogaja, v njegovem pisanju ne manjka. Kot dobro podmazan dron se vrti nad našimi glavami in detektira vsakršno neumnost. Zato je resnici vseeno blizu....