Najlepša neznanka svetloba

Bivanje v razpoki med samostjo in osamljenostjo.

Tematika romana je fotografija. Fotografija in svetloba, ki je tesno povezana z njo, pa nista le vodilna motiva zgodbe same. Roman namreč tudi po zunanji plati vzbuja videz uokvirjene fotografije. Prolog in epilog ter znotraj njiju šest poglavij. Glavna oseba, fotograf Filip, o čigar bivanju in čutenju pripoveduje tretjeosebni vsevedni pripovedovalec, je še edini živeči član nekdaj znane fotografske družine. Začetnik, Filipov ded, je bil sicer slikar portretist, a že njegov sin, Filipov oče, je obrt v skladu z napredkom tehnike v začetku 20. stoletja spremenil v fotografiranje. Z obrtjo sta se nato ukvarjala še oba sinova, Rudolf in Filip. Filip se po smrti brata in očeta znajde sam. Čeprav nadaljuje s fotografiranjem preminulih, kar je bila njegova neprostovoljna zadolžitev že od nekdaj, si vendarle želi, da bi iz takšne mračne zadolžitve nekoč stopil na svetlo. Filip veliko razmišlja o svetlobi, njenem zamiranju, umiranju in smrti, ne le kot fotograf, temveč tudi filozofsko. Skozi usode očeta, brata, bratove ženske, bolehne sestrične, matere plemkinje, ki je sam ni nikoli spoznal, in nazadnje skozi svojo, samozavestno izstopi iz razpoke, ki ga je priklepala na smrt. Ko se v ozadju le ne bi zlovešče napovedovala druga svetovna vojna.

Mladinska knjiga, 2018