Category: 2018

Zbirka 25 črtic podaja avtoričine spomine na osebe in kraje, ki so zaznamovali njeno otroštvo in zrela leta. Knjiga predstavlja petindvajset kratkih črtic, spominskih zapisov o drobnih dogodkih in doživljajih, ki jih pisateljica opiše z veliko mero občutljivosti, sočutjem za bližnjega in smislom za religiozni vidik človeške eksistence. Prikazani so trenutki in osebe, ki so zaznamovali avtoričino rast in izoblikovali njen odnos do sveta. Skozi lirično prozo spoznamo drugo plat osebnosti Lide Turk, ki je sicer svoje osebno in poklicno zanimanje posvetila zbiranju in ohranjanju spomina na osebe in dogodke iz polpretekle primorske zgodovine.      

Vse, kar narediš, naredi zase. Šestnajstletna Mija odrašča ujeta v majhnem, dolgočasnem mestecu, z mamo, ki bi jo po vsej sili rada priklenila v službo, brez očeta, ki pa se občasno le pojavi in ji glavo polni s praznimi obljubami ter sanjarjenjem o boljši prihodnosti. V obdobju, stkanem iz razočaranj – nad šolo, iskanjem poklica, starši, prijateljico in fanti – mora Mija sama spoznati, katera pot je zanjo prava in na koga se splača v življenju staviti. Na težavni poti odraščanja pa Mija najde tudi sebe (vir: Bukla).    

Kaj je pomembnejše: besede ali bitcoini? V romanu Tik pod nebom spremljamo dva svetova. Metod živi v svetu tiskane besede na mestu odgovornega urednika časopisa in vanj še vedno trdno verjame. Ožbej prihaja iz silicijeve doline, iz sveta bitcoinov. Njuna svetova trčita eden ob drugega, ko se Metodov časopis znajde v krizi in skuša preko spletnih akcij pridobiti finančna sredstva. Ožbej vloži najvišji možni znesek in za nagrado dobi enodnevno druženje z odgovornim urednikom časopisa. Tako se novopečeni lastnik Tesle vrne nazaj domov v Slovenijo, na segedin k stari mami, z dedkom pa tako kot v starih časih odigrata partijo...

Ohranjanje in iskanje slovenske identitete in etičnih vrednot človeka. Knjižno delo je skupek novel, ki ponujajo vpogled v slovensko družbo. Kratke pripovedi so pristne, zajemajo tako odrasle različnih poklicev kot tudi mladostnike in otroke. Avtorica priljudno ubeseduje vrednote in identiteto posameznikov, geografsko razpršeno nam podaja potovanje po slovenski etiki in duhovnem svetu.    

Poetičen in družbenokritičen roman. Mlada pisateljica premišljuje o preteklosti, svojih občutkih in svetu, ki nezadržno drsi v kaos. Honorarno vodi delavnico kreativnega pisanja v zaporu, bere zgodbe o vojni, ki jih pišejo zaporniki, prebira dopisovanje med Carlom Linnaeusom in Giovannijem Antonijem Scopolijem; pisma, ki so v 18. stoletju potovala med Idrijo in Uppsalo. »Poskus razsvetljencev, da bi ustvarili sistem, ki bi zajemal vse stvarstvo, je izvirno pesniško dejanje.« Med drugim tudi sanja. »Kot da je zapor, ki se mi je ob prvih obiskih pred tremi meseci zdel temačen in omejujoč kraj, v resnici varno zavetje v primerjavi z vsem, kar...

Fiktivna zgodba, ki sloni na resničnih zgodovinskih dogodkih. Roman, ki ga preberemo na dah, opisuje italijansko mafijo in njeno vraščanje v vse družbene celice. Pred njo nihče ni varen: vpleta se v politiko, novinarstvo, policijo … Če te zgrabi, se vrtiš v krogu umorov, izsiljevanj, kraje, prepovedanih drog in prostitucije. Šibko točko najde v vsakomur, tudi v še tako nepodkupljivemu človeku. In čeprav se kriminalka dogaja v Italiji, bi obravnavane tematike lahko prenesli tudi v slovensko okolje.    

Jernejeva zgodba je le ena izmed mnogih, ki se godijo vsak dan. 110 let po nastanku Hlapca Jerneja in njegove pravice je Cankarjeva socialna povest dobila sodobno podobo v obliki stripa. Hlapec Jernej (iz stripa) je skupaj s starim Sitarjem imel izvrstno slaščičarno, imenovano Pri slastnem smrčku. Čeprav je Jernej pri Sitarju delal kot hlapec, ga je ta spoštoval in ga imel za sebi enakega. Po smrti starega Sitarja je Jernej prepričan, da zaradi štiridesetletnega vloženega dela pripada slaščičarna njemu, dobi pa jo gospodarjev najstarejši sin, ki Jerneja nažene s posestva. Jernej v iskanju pravice roma od biriča do sodnika,...

Mornar na kolesu je podoben veselemu vetru, ki ima vedno čas za druge ljudi in prijatelje. Mornar na kolesu pripoveduje o neimenovanem dečku, ki doživlja svoja leta podobno kot pisatelj Leopold Suhodolčan. V ospredju je otroštvo dečka, ki je močno navezan na svoj svet. Sestavljajo ga dedek, starša, čebelnjak, njegov hrib in kolo … Deček je zelo iznajdljiv.      

Mladost je norost, čez reko skače … v ritmu glasbe. Pripovedovalec, mlad fant, nam skuša na začetku romana razložiti, kako je on optimistično pesimističen in ljudje, milo rečeno, nepotrebni. Skozi roman to sivino, hote in tudi nehote, razblini starec, s katerim fant splete pristen odnos učenca do učitelja in celo prijatelja. Ostareli učitelj glasbe uči mladeniča glasbene teorije in igranja na klavir, a nehote vpliva nanj tudi s svojim obnašanjem, življenjsko filozofijo in načinom podajanja snovi. Klasična zgodba učenca in učitelja je v romanu Starec in jaz napisana na prefinjen način, bralca spomni, da obstajajo tudi v njegovem življenju ljudje,...

Strip o usodi Ljubljančanov in ljubljanskih otrok med 2. svetovno vojno. aprila 1941 so v Ljubljano vkorakali prvi oddelki italijanske vojske. Na Nebotičniku jih je pričakala bela zastava, Ljubljančani pa so lahko le nemočno opazovali, kako je nova oblast vsiljevala svojo kulturo. Dogajanje v teh štirih letih okupacije pripoveduje štirinajstletna deklica Kristina Babnik. Kristina sicer ni resnična oseba, vojna, ki se je vrinila v njeno življenje in v življenje številnih ljubljanskih otrok, pa je resnična. Pripoved o življenju in dogodkih v okupirani Ljubljani med letoma ’41 in ’45 je uprizoril stripar Zoran Smiljanić po scenariju Blaža Vurnika. Spomini in sanje...