VROČICA

Živemu človeku se marsikaj lahko zgodi, ko je vroče.

Ker avtorja poznamo celo kot pisatelja otroških slikanic, nas tokratni stil pisanja, kjer avtor uporabi kar precej profan jezik, kar malce preseneti. Začetno ogorčenje le preide v dvom, ali ni mogoče vročica prevzela tudi avtorja, kot je prevzela same like v zgodbi. Roman je razdrobljen in deluje bolj kot zbirka kratkih zgodb. Spanec je skoraj nemogoč, v napol snu pa možgani delajo svoje, misli blodijo po vročini in včasih pridejo do najčudnejših zaključkov. A okrutnost Psa, Bajsija in Črnega nam deluje skorajda razumljivo … vročica pač … Občutek Trainspottinga, ko se nam zdi, da vemo, kaj se dogaja, ampak ne čisto, je ravno prav vznemirjajoč, da nam ostane v spominu ravno tak, kot je: čisto pravi urbani roman.