Category: Knjige 2018

Trpko-humorni obračun z vojaškim delom osebne zgodovine. »Preko vode do svobode!« je vzkliknil partizan Boško v legendarnem filmu Bitka na Neretvi, se vrgel v deročo reko in se utopil. V avtobiografskem romanu Tomaža Kosmača z istim naslovom se glavni lik ne utopi, pač pa se skuša osvoboditi travm, povezanih s služenjem vojaškega roka v JLA. Spomini na tragikomične dogodke med enoletno vojaščino se prepletajo s turistično-izletniškimi doživljaji, ko se Kosmač po tridesetih letih vrne v črnogorski Kumbor – na »kraj zločina«. Ponuja se primerjava z romanom Lojzeta Kovačiča Resničnost, a ni niti nujna niti neizogibna.          

Skrbno varovane skrivnosti starodavnih Inkov. Preplet ljubezni in starodavne skrivnosti, eksotičen košček zemlje ter želja in hotenje po čustvih in pustolovščini – vse to v tem romanu popelje glavna protagonista v divje predele Peruja. Ivan in Juanita sta na poti vsemogočih izzivov, njuno kljubovanje ima cilj – najti zlati kip sonca – punchao. Pripoved zajema inkovsko kulturo in zgodovino s čudovitimi opisi nedotaknjene narave, povezovalna nit pa so viharna ljubezenska čustva med moškim in žensko.        

Kdor je preživel vojno, za vedno ostane v njej. Bližina daljave je drugi roman za odrasle pisateljice Nataše Konc Lorenzutti. Vanj je vtkala resnične dogodke ljudi, ki so ji tako zaupali, da so prenehali molčati, in jih literarno obdelala. Anica, prvoosebna pripovedovalka zgodbe, je morala že kot petletna deklica zapustiti dom in oditi k stricu in teti. Kljub temu, da je tam bel kruh pomakala v sladko kavo, je bilo njeno otroštvo grenko. V Aničino odraščanje zareže še vojna. Po vratih hiše v zakotni vasi izmenjaje se razbijajo fašisti, nacisti in partizani. Vsak od njih terja svoj davek, dokler že...

Detektivka, ki bo temačne poti umora pripeljala v “naše” kraje. Kaj imata skupnega Medsočje in Twin Peaks? Kraja sta pobratena, njuni prebivalci so sila čudaški, prav tako njihovo spopadanje z umori. Tudi tokrat je Medsočje neke vrste prvenec, avtor se je odločil napisati kriminalni roman, še bolje – detektivko: pričakovano kompleksen lik detektiva nas pelje po indicih kot skakač pri šahu. Večji del zgodbe mu sledimo, ko pa tu in tam kaj nehote preskočimo, smo izgubljeni. Rdeči sled, ki ga je Agatha z velikim veseljem uporabljala in Hitchcock z velikim veseljem jedel, tudi v Medsočju meša štrene, hkrati pa obljublja...

Poglobljena, raznotera, duhovita, provokativna, na trenutke šokantna študija o oblačilu, ki ga nikoli ne slečemo. V knjigi, ki je nadgradnja avtoričine magistrske naloge, Tina Kolenik spregovori o zakrivanju in razkrivanju največjega človeškega organa = čutila, ki je obenem meja »med meseno notranjostjo ter naravno in družbeno zunanjostjo«, površina za »najstarejšo in najpreprostejšo obliko komunikacije in interakcije«, kar je človeški dotik, tarča estetskega presojanja in nenehnih posegov v imenu lepote ali bitke s časom … In, seveda, koža je tudi kostum.      

Pasti virtualnega sveta Glavna tema romana je zasvojenost z virtualnimi svetovi, ki je v sodobnem času vedno večji problem mladih. Simon je bister srednješolec, ki pa cele noči igra nasilne igrice, podnevi pa spi. Izhaja iz odtujene in razbite družine. Materi njegovo obnašanje povzroča skrbi in sinu želi pomagati tako, da poišče sostanovalca, čemur se Simon močno upira. Kljub temu se s pomočjo prevare na oglas javi srednješolka Eva in ga odpelje k sebi domov, kjer je trenutno sama, saj so starši na potovanju. Med njima se razvija simpatija, vendar Eva ne prodre v njegov svet. Konec zgodbe nam razkrije,...

Družbeni roman o življenjskih odločitvah in vstopu v svet odraslih. Dorjan se odloči vstopiti v svet odraslih. Nič nenavadnega za 32-letnega fanta in skrajni čas, bi lahko rekli. Odraslost udejanja s selitvijo iz udobnega maminega naročja v enosobno stanovanjce, svoj novi dom. »Novi dom dobiva podobo skladišča, prejšnje življenje je v škatlah, ki jih noče odpreti. Ves čas je v monologu s svojim odnosom do tistega prej. Skuša se izmakniti še sliki svojega očeta, ki ga lovi s svojimi nevrednimi geni. Občuduje sestro in mater in išče njun približek v podobi in karakterju pri novi sosedi. (Vir: Maša Uran, Dobreknjige.si)...

Neposredna izpoved človeka, ki je naletel na velik ovinek v svojem življenju in ga uspel zvoziti. Rak je zlo, s katerim smo bili že skoraj vsi v posrednem ali neposrednem stiku. Nikola svojo izkušnjo opiše na dramatično-humorističen način. V proceduri zdravljenja se je vračal nazaj v razne faze svojega življenja. Bil je poškodovan in zaznamovan, a se je ob vsaki novi težavi, na katero je naletel na svoji poti, pobral in šel naprej. Napredoval je, a sam tega ni tako videl, saj je želel živeti tako kot drugi okoli njega, zdrav in z manj napakami. Dokler se nekega dne ni...

Počasen ritem umiri bralca, dokler ne pride do obrata. Zbirki kratkih zgodb daje naslov zadnja od štirih. Kratki naslovi in dolge zgodbe dajejo ob branju občutek umirjenosti. Kar velja tudi za Jukićev stil pisanja: junaki zgodb niso kričeči osebki, ampak umirjeni posamezniki, ki se trudijo izboljšati svoj svet: tečaj karateja in lokostrelstva, obnova stavbe, filozofski pogled na svet, igranje na citre in mila nežnost med partnerji povzročijo, da tudi mi z umirjenim branjem spremljamo njihove zgodbe. Dokler ne pride do obrata, ki pa je precej presenetljiv. Upočasnjenost zgodbe nas umiri in obrat ima še večji učinek, kot bi ga imel...

Od radovedne bistre deklice do gospe z bogato delovno preteklostjo na področju otroške onkologije. Pisateljica, zdravnica ter profesorica je svojo poklicno pot posvetila onkološkim bolnikom, bila je ena prvih radioterapevtk pri nas, ki se je pri svojem delu na Onkološkem inštitutu v Ljubljani ukvarjala predvsem z otroško onkologijo. V knjigi Moje bajže je zbrala zgodbe svojega življenja »od radovedne bistre deklice s Črneč na Koroškem do gospe z bogato delovno preteklostjo«, kot zapiše Tone Pavček v spremni besedi. Avtorico spremljamo na vseh postajah njenega šolanja ter v njenih službah. V zgodbah spoznamo njene sorodnike, še posebej je skrbno opisan lik...