Category: Knjige 2018

OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE 2: BABICE, HČERE, VNUKINJE

Tudi v drugem delu knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače: Babice, hčere, vnukinje so zbrane resnične zgodbe žensk (tudi nekaterih moških).  To je ena redkih knjig, ki bi jo morale brati vse generacije. V knjigi so med drugim zbrani tudi »vzorci«, ki nam otežujejo življenje in ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Zgodbe junakinj Milene Miklavčič so drugačne, trpke in mučne, brez literarnih preobratov, kdaj utihnejo nekje na sredi, bralno nikakor niso v slast. Toda pripovedujejo skrito zgodovino nacionalne psihopatologije več generacij, ki pa ostaja presenetljivo nespremenljiva slika žensko-moškega brez-odnosa.      

ZVEZDE VABIJO

Zvezde vabijo je mladinski roman o virtualnih prijateljstvih med mladimi. Zmagovalni roman natečaja Modra ptica 2016 je letos podpisal Miha Mazzini, priljubljeni kolumnist, scenarist in pisatelj, ki je sicer bolj znan po svojih romanih za odrasle, a je zelo aktualno temo, sovpadanje virtualnih in realnih svetov, v svojem drugem mladinskem romanu napisal tako, da ga zlahka berejo tudi starejši bralci. Kaja in Ana se prijavita na tekmovanje pevskih talentov, in čeprav je Kaja odlična pevka, jo skušajo nekateri »prijatelji« in virtualni fant od tega odvrniti. Zato se prijateljica Ana s pomočjo Kajinega brata odloči ugotoviti, kakšni so resnični nameni Kajinih...

SREČANJA ZA SPOMIN

Zbirka črtic s poudarkom na spominih in doživetjih tržaškega avtorja. Kratke zgodbe Srečanja za spomin so napisane z miselnimi poudarki, a ne čisto brez hudomušnih zasukov. So branje, ki ga zapolnjujeta nostalgija po nekdanjih časih, ki se nadaljuje v sedanjost, in sočutje do ljudi. Čustveno izražene pripovedi lahko bralec sprejema, kot da je posamezne dogodke sam doživel in jih podoživlja. Gre za utrinke preteklih časov in krajev, pretežno iz primorskega in tržaškega okolja. Zgodbe so uravnane univerzalno, čeprav so njihova prizorišča povsem konkretna in segajo od Ljubljane do Gorenjske, Krasa, Trsta, Benečije in Rima. Nekatera izmed šestnajstih besedil so zgolj...

LETO OSEMNAJSTO

Memoarski roman, postavljen v čas prve svetovne vojne. Leto osemnajsto predstavlja pisateljeve spomine na mladost v goriških gimnazijskih in dunajskih visokošolskih letih ter na dogodke pred 1. svetovno vojno, med vojno in ob njenem koncu. Lokarjeva vojna proza tako ostaja dosledno zavezana humanističnemu poslanstvu. Obravnava neokrnjenega človeka v vojnem času, celo erotika s poudarjenim občutkom za žensko lepoto ohranja pri pisatelju pomembno mesto. Za mlade je Lokarjevo delo še relativno težko. A mnogi, ki ga vzamejo v roke, ugotavljajo, da je bil sodoben pisatelj, svež in aktualen, saj so teme njegovih del univerzalne in večne.    

BABUŠKIN KOVČEK

Zgodba ne odkriva stvari, ampak pomaga, da jih odkrijemo sami. Štiri generacije, štiri ženske, štiri zgodbe v petih delih. Družinska saga zajame osebno in zgodovinsko obdobje skoraj celega zadnjega stoletja. Spoznavamo glavne junakinje in odkrivamo, katere poteze Magdalene je nasledila njena hči Bibi, ki je kot najstnica odšla od doma in se vrnila šele, ko je bila mama na smrtni postelji. In kateri obraz najstarejše, Sofije, ki je po svojih najboljših močeh prebrodila drugo svetovno vojno, lahko uzremo v najmlajši junakinji romana, študentki prava, Miji? Na vprašanje, če so štiri generacije dovolj, da se osvobodimo prtljage nerazrešljivih konfliktov, ali pa...

BELA PRITLIKAVKA

Totalna ljubezen, ki absorbira vse, kar ji pride na pot. Drugi roman kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka z naslovom Bela pritlikavka je predvsem dialoška pripoved, osredotočena na telo, s številnimi izseki iz glasbenega in filmskega sveta. V močvirju Louisiane v Ameriki se naključno srečata propadla pop zvezda Maria, pol Slovenka in pol Nemka, ter od družbe odmaknjen Američan Louis. Usodna privlačnost ju združi in po nekajmesečnem skupnem bivanju se boleče razideta, toda totalnost njune ljubezni očitno vodi v neizbežno, silovito ponovno srečanje. Bela pritlikavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.      

BOJNE BARVE

Ljubezen je v vseh oblikah zagatna in neobstojna. Druga zbirka kratkih zgodb Jedrt Lapuh Maležič se podaja na področje istospolne ljubezni. V ospredju je dvojna vloga protagonistk, ki so sicer že prepoznale svojo lezbičnost, čeprav še čakajo, da jo javno objavijo, da z njo pridejo na plan. Pri zgodbah poudarek ni toliko na osrednjem dogodku, pač pa na intimnih trkih med različnimi protagonisti na gejevski in lezbični sceni, so pa vse prežete z neposrednim jezikom in s humorjem, ki nam glavne like približata kot povsem vsakdanje in prepričljive modele.      

MISTERIJ ŽENE

Naturalistično slikanje ženskih usod, brez najmanjšega studa ali olepševanja. Misterij žene je prvo delo Zofke Kvedrove, ki je izšlo v Pragi leta 1900. Zbirka drobnih črtic, v katerih pripoveduje o bolečinah kmečkih, delavskih in meščanskih žena, ki so bile sužnje očetom, bratom, možem in otrokom, zapostavljene in podrejene v družini in družbi. Prizadete izpovedi in odločen protest proti položaju ženske v družbi so bile v takratnem času deležne večinoma ostrih kritik. Eden redkih, ki je njeno delo v celoti pozitivno ocenil, pa je bil Ivan Cankar, ki je dotedanjo žensko literaturo sicer zavračal.          

LADO – ENA SAMA LJUBEZEN

Pravijo, da ljubezen mine, in s tem se dokazano strinjam. Lado Leskovar je na slovenskem glasbenem področju prisoten že šestdeset let in ob tej obletnici je izšla avtorizirana biografija, katero je po Ladovi pripovedi zapisal Matej Kranjc. V knjigi lahko preberemo mnoge anekdote, pogled na spreminjajoči se svet ter seznam njegovih stvaritev in koncertov. Seznani nas tudi z razvojem slovenske popularne glasbe, festivala Slovenska popevka ter razmislek o sami kakovosti glasbenih besedil. Ladovo uspešno pevsko kariero je spremljalo tudi zanimivo zasebno življenje, saj je veliko potoval in nastopal tudi po Rusiji ter se kar štirikrat poročil.    

ČLOVEŠKA LJUBEZEN

Iskreno pisanje, ki odstira zgodbe o zorenju in poslanstvu, odkrivanju lepote v majhnih stvareh, sreče v drobnih trenutkih. Manca Košir je velika ljubiteljica knjig, publicistka in TV-voditeljica. V knjigi pisem Človeška ljubezen si dopisuje s štirimi slovenskimi psihoterapevti. Prvi dopisovalec je Izidor Gašperlin, fotograf in terapevt, ki ga je spoznala na postnem vikendu. Gabi Čačinovič Vogrinčič, klinična psihologinja in družinska terapevtka, je Mančina stara prijateljica, s katero se borita za drugačen svet. Miran Možina, psihiater in psihoterapevt, je človek, ki ga pozna že dolgo, a vendar z njim dolgo ni stkala prave zveze. Tomaž Flajs, geštalt psihoterapevt, je Manco pritegnil...