Category: Knjige 2018

Zbornik, posvečen prvi slovenski ženski reviji, njenima urednicama, sodelavkam in sodelavcem. Lani je potekala obletnica prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka, ki je začel izhajati v Trstu na prelomu 19. in 20. stoletja ter je pomenil mejnik v razvoju ženskega gibanja na Slovenskem, čeprav doslej ni bil deležen tiste pozornosti, ki bi si jo zaslužil v okviru zgodovine slovenskega tiska in novinarstva. Listu in njenim sodelavkam ter sodelavcem je posvečen zbornik, ki na strokoven, a hkrati poljuden način prikaže nastanek in razvoj revije, okrog katere se je zbirala prva generacija v javnosti aktivnih slovenskih intelektualk.      

Še ena v vrsti duhovitih navodil za mlade mamice! Že sama naslovnica knjige in nato tudi naslov prvega poglavja nam nakažeta, da bo tole branje polno pretiravanja. Zgodba o novopečenih starših, z začetkom devet mesecev prej seveda, se dogaja človeštvu že, milo rečeno, vrsto let. Bodoča mamica lula na test prehitro, nosečniški sijaj je bolj švic, previjanje je ženski šport, ki ga moški (ne)obvladajo, nakup vozička je logistični projekt, tašča je zmaj, prijateljice dajejo »trapaste« nasvete, splav je kup lesa … Zgodba o zanositvi, privajanju na novo vlogo starša in na otroka, ki se iz štručke spremeni v Rokca, nato...

Zbirka 25 črtic podaja avtoričine spomine na osebe in kraje, ki so zaznamovali njeno otroštvo in zrela leta. Knjiga predstavlja petindvajset kratkih črtic, spominskih zapisov o drobnih dogodkih in doživljajih, ki jih pisateljica opiše z veliko mero občutljivosti, sočutjem za bližnjega in smislom za religiozni vidik človeške eksistence. Prikazani so trenutki in osebe, ki so zaznamovali avtoričino rast in izoblikovali njen odnos do sveta. Skozi lirično prozo spoznamo drugo plat osebnosti Lide Turk, ki je sicer svoje osebno in poklicno zanimanje posvetila zbiranju in ohranjanju spomina na osebe in dogodke iz polpretekle primorske zgodovine.      

Vse, kar narediš, naredi zase. Šestnajstletna Mija odrašča ujeta v majhnem, dolgočasnem mestecu, z mamo, ki bi jo po vsej sili rada priklenila v službo, brez očeta, ki pa se občasno le pojavi in ji glavo polni s praznimi obljubami ter sanjarjenjem o boljši prihodnosti. V obdobju, stkanem iz razočaranj – nad šolo, iskanjem poklica, starši, prijateljico in fanti – mora Mija sama spoznati, katera pot je zanjo prava in na koga se splača v življenju staviti. Na težavni poti odraščanja pa Mija najde tudi sebe (vir: Bukla).    

Kaj je pomembnejše: besede ali bitcoini? V romanu Tik pod nebom spremljamo dva svetova. Metod živi v svetu tiskane besede na mestu odgovornega urednika časopisa in vanj še vedno trdno verjame. Ožbej prihaja iz silicijeve doline, iz sveta bitcoinov. Njuna svetova trčita eden ob drugega, ko se Metodov časopis znajde v krizi in skuša preko spletnih akcij pridobiti finančna sredstva. Ožbej vloži najvišji možni znesek in za nagrado dobi enodnevno druženje z odgovornim urednikom časopisa. Tako se novopečeni lastnik Tesle vrne nazaj domov v Slovenijo, na segedin k stari mami, z dedkom pa tako kot v starih časih odigrata partijo...

Ohranjanje in iskanje slovenske identitete in etičnih vrednot človeka. Knjižno delo je skupek novel, ki ponujajo vpogled v slovensko družbo. Kratke pripovedi so pristne, zajemajo tako odrasle različnih poklicev kot tudi mladostnike in otroke. Avtorica priljudno ubeseduje vrednote in identiteto posameznikov, geografsko razpršeno nam podaja potovanje po slovenski etiki in duhovnem svetu.    

Poetičen in družbenokritičen roman. Mlada pisateljica premišljuje o preteklosti, svojih občutkih in svetu, ki nezadržno drsi v kaos. Honorarno vodi delavnico kreativnega pisanja v zaporu, bere zgodbe o vojni, ki jih pišejo zaporniki, prebira dopisovanje med Carlom Linnaeusom in Giovannijem Antonijem Scopolijem; pisma, ki so v 18. stoletju potovala med Idrijo in Uppsalo. »Poskus razsvetljencev, da bi ustvarili sistem, ki bi zajemal vse stvarstvo, je izvirno pesniško dejanje.« Med drugim tudi sanja. »Kot da je zapor, ki se mi je ob prvih obiskih pred tremi meseci zdel temačen in omejujoč kraj, v resnici varno zavetje v primerjavi z vsem, kar...

Fiktivna zgodba, ki sloni na resničnih zgodovinskih dogodkih. Roman, ki ga preberemo na dah, opisuje italijansko mafijo in njeno vraščanje v vse družbene celice. Pred njo nihče ni varen: vpleta se v politiko, novinarstvo, policijo … Če te zgrabi, se vrtiš v krogu umorov, izsiljevanj, kraje, prepovedanih drog in prostitucije. Šibko točko najde v vsakomur, tudi v še tako nepodkupljivemu človeku. In čeprav se kriminalka dogaja v Italiji, bi obravnavane tematike lahko prenesli tudi v slovensko okolje.    

Jernejeva zgodba je le ena izmed mnogih, ki se godijo vsak dan. 110 let po nastanku Hlapca Jerneja in njegove pravice je Cankarjeva socialna povest dobila sodobno podobo v obliki stripa. Hlapec Jernej (iz stripa) je skupaj s starim Sitarjem imel izvrstno slaščičarno, imenovano Pri slastnem smrčku. Čeprav je Jernej pri Sitarju delal kot hlapec, ga je ta spoštoval in ga imel za sebi enakega. Po smrti starega Sitarja je Jernej prepričan, da zaradi štiridesetletnega vloženega dela pripada slaščičarna njemu, dobi pa jo gospodarjev najstarejši sin, ki Jerneja nažene s posestva. Jernej v iskanju pravice roma od biriča do sodnika,...