NEVEREND

Poetičen in družbenokritičen roman.

Mlada pisateljica premišljuje o preteklosti, svojih občutkih in svetu, ki nezadržno drsi v kaos. Honorarno vodi delavnico kreativnega pisanja v zaporu, bere zgodbe o vojni, ki jih pišejo zaporniki, prebira dopisovanje med Carlom Linnaeusom in Giovannijem Antonijem Scopolijem; pisma, ki so v 18. stoletju potovala med Idrijo in Uppsalo. »Poskus razsvetljencev, da bi ustvarili sistem, ki bi zajemal vse stvarstvo, je izvirno pesniško dejanje.«

Med drugim tudi sanja. »Kot da je zapor, ki se mi je ob prvih obiskih pred tremi meseci zdel temačen in omejujoč kraj, v resnici varno zavetje v primerjavi z vsem, kar nas sedaj obkroža.«