PRIMORCI BEREMO – že 10. primorski DA slovenskim avtorjem
Desetletna neprekinjena bralna akcija Primorci beremo, začenja se vsako leto aprila in zaključuje novembra, je namenjena odraslim bralcem. V celotnem slovenskem prostoru je edinstvena prav zavoljo branja izključno slovenskega leposlovja. V teh desetih letih je pritegnila 8.075 bralcev, ki so skupaj prebrali kar 61.465 knjig slovenskih ustvarjalcev. Samo zaradi tega projekta v primorskih knjižnicah preberejo letno preko 6.000 knjig slovenskih piscev. V letošnjem letu so bralci prebrali 587 oz. 6 % več knjig kot leto poprej. Razveseljuje podatek, da je bralna akcija Primorci beremo po desetletju še vedno v porastu, saj bralci danes preberejo 4x več kot ob začetku akcije ter potrjujejo, da jim je branje slovenskega leposlovja v užitek in razvedrilo, da jih zanima prepoznavanje kakovostnih avtorjev in odličnost slovenskega jezika.
Bralna veriga, katere zamisel je nastala v tolminski knjižnici, danes povezuje devet sodelujočih primorskih knjižnic. Te so: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Kosovelova knjižnica Sežana, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin ter Narodna in študijska knjižnica v Trstu s Knjižnico Damirja Feigla v Gorici. Z veseljem opažamo, da je prav v zamejstvu tako na Tržaškem kot Goriškem zanimanje za projekt vsako leto večje.
Projekt Primorci beremo je veliko več kot gola ponudba bralnega seznama. Rezultati so pokazali, da smo prebili ledeno goro, ki se je pred desetletjem kazala v skromnem zanimanju za branje slovenskega leposlovja med odraslimi bralci ter utrli pot obsežnejšemu zanimanju za branje proznih in pesniških del. Tako se jim odpirajo literarni svetovi že uveljavljenih avtorjev kot tudi dela mlajše generacije slovenskih piscev, avtorji prvencev, zadnja leta pa bralni seznami vključujejo jubilante in tako bralci (znova) prebirajo z drugačnim pogledom in časovnim odmikom nekoč že ali še neprebrana leposlovna dela.
Vsakoletni bralni seznam, ki ga skupaj oblikujejo sodelujoče knjižnice, nagovarja bralce k branju različnih zvrsti leposlovja- tako so do sedaj so izbirali med skupaj 595 leposlovnimi deli, od tega 499 naslovi proznih in 96 pesniškimi zbirkami.
Če omenimo le nekatera imena, ki so v teh letih pritegnila pozornost bralcev, so to prav gotovo Drago Jančar, Boris Pahor, Lojze Kovačič, Svetlana Makarovič, Miha Mazzini, Evald Flisar, Feri Lainšček, Marjan Rožanc, Marinka Fritz-Kunc, Kajetan Kovič, Sergej Verč, Tone Partljič, Vanja Pegan, Veronika Simoniti, Marko Sosič, Vesna Milek, Esad Babačič, Maja Haderlap, Marija Mercina, Simona Lečnik, Neli Kodrič Filipič, Damjan Šinigoj, Petja Rijavec, Nejc Gazvoda, Tadej Golob, Alojz Ihan, Dušan Jelinčič, Suzana Tratnik … Spoznavali so življenje in delo Alme Karlin, Ite Rine in mnogih drugih. Marsikaterega avtorja je projekt predstavil slovenski bralni publiki še pred večjim prodorom na knjižni trg, kot npr. prvenec Gorana Vojnoviča, ali pa je povečal bralčevo zanimanje za avtorje proznih del, kot so Brina Svit, Milena Miklavčič, Mira Delavec in drugi. Povečalo pa se je tudi zanimanje za pisce poezije, med katerimi je potrebno omeniti vsaj Cirila Zlobca, Toneta Pavčka, Simona Gregorčiča, , Ivana Minattija, Marka Kravosa, Nežo Maurer, Borisa A. Novaka, Srečka Kosovela.
Samo letos je akcija k branju slovenskih avtorjev pritegnila 929 bralcev in bralk, ki so skupaj prebrali 8.188 knjig. Projekt zaključijo le tisti, ki preberejo 5 proznih in eno pesniško zbirko, le-teh je letos 777. Bralci so izbirali med 71 naslovi proze in poezije.
V letu 2016 so največ pozornosti bralcev pritegnila naslednja dela: Sebastijan in most Toneta Partljiča , Mornar na kozi Miroslava Košute, Odred Dese Muck, Telo iz črk Milana Dekleve, Dve mladosti – ena ljubezen, Alojza Rebule in Zore Tavčar, Mladi upi Marinke Fritz-Kunc, Bela dama Jasmine Kozina Praprotnik, Hotel Lavanda Sabine Štrubelj, Solze so za luzerje Neli Kodrič Filipič, Moj svet sredi oceana Jasne Tuta, Taša Irene Velikonja, med poezijo pa Tone Pavček Domu in rodu, Saša Vegri Naročje kamenčkov, Bina Štampe Žmavc Ogledalo zraka in Dragotin Kette Deček in cvet.
Obsežen projekt v majhnem deležu finančno podpira Javna agencija za knjigo RS in čeprav se knjižnice povežejo z založbami in knjigarnami, ki jim omogočijo nakup knjig po ugodnejših cenah, se zaradi krčenja sredstev soočajo s finančnimi težavami pri izvedbi projekta in skromnejšem nakupu knjig, namenjenih projektu. Navedenemu navkljub so knjižnice enotne v odločitvi, da to bralno akcijo nadaljujejo, saj je njen širši cilj utrjevanje prepričanja, da je jezik, zlasti branje v maternem jeziku ključnega pomena za ohranitev, negovanje ter utrjevanje občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru in ozaveščanju temeljnega sporočila bralcem, da predstavlja slovenski jezik, zlasti književnost, tiste korenine, iz katerih vznikamo in so temeljna duhovna hrana, ki odpira vrata literarnim in domišljijskim svetovom, ki jih pišejo slovenski ustvarjalci.
Letošnji zaključek projekta bodo knjižnice obeležile z literarnimi srečanji med 18. novembrom in 7. decembrom. Preglednica gostujočih avtorjev Primorci beremo 2016 po knjižnicah:
Zaporedna številka in knjižnica | Gost zaključnega srečanja | Datum zaključnega srečanja |
1. Ajdovščina | Tone Partljič | 29.11.2016 ob 18. uri |
2. Idrija | Boštjan Gorenc -Pižama | 30.11.2016 ob 18. uri |
3. Ilirska Bistrica | Tone Partljič | 20.11.2016 ob 18. uri |
4. Izola | Tone Partljič | 02.12.2016 ob 19. uri |
5. Koper | Boštjan Gorenc -Pižama | 18.11.2016 ob 18. uri |
6. Nova Gorica | Patricija Peršolja in Lado Jakša | 18.11.2016 ob 18. uri |
7. Sežana | Boštjan Gorenc – Pižama | 21.11.2016 ob 18. uri v Narodnem domu Občine |
8. Trst | Boštjan Gorenc – Pižama | Skupaj s Sežano |
9. Tolmin | O Almi Karlin | 7.12.2016 ob 18. uri |
Več o projektu: http://www.tol.sik.si/primorci-beremo/.
Podrobnosti lahko preberete na domačih straneh knjižnic.
Za dodatne informacije v zvezi s projektom:
Marina Hrs, Mestna knjižnica Izola, Tel.: 05 66 31 284/285, Mobi: 031 321 460 in E-pošta: marina.hrs@guest.arnes.si