ZBRANE PESMI

“Izsrkal si vodo mojih ust / razrezal in zavrgel travo mojega trebuha / drhtim / ubijam ptiča …” (str.49)

Telo in gib, telo in um – skozi celoten izbor pesmi gre za vzajemno interakcijo telesa/erosa/tanatosa – ki jo je uredila in ji spremno besedo napisala dr. Vanesa Matajc. Jozefina. In Berta. In Ana. In Dada. Vse to je pesnica, ki so ji podobe ptic vseskozi jedrni simbol. Invokativni notranji govor se prepleta z izredno čutnostjo, nežnostjo in ranljivostjo telesa. Lirska dramatičnost doživlja vrhunec skozi prokreacijski eros/tantaos odnos, skozi ples kot obred, kot obnova in repriza življenja. Na drugi strani On, vojak, gospodar, posiljevalec, patriarh, ki ga Ona, strastna in čutna, prevzema z metafizično milino. Samozrenje, erotična neposrednost in ritmična govorica občutij, ranljivo telo in občutje izgnanstva so teme, ki jih je avtorica spretno uporabila že v svojih romanih. Izredno čutno pisanje oz. “mnogoobrazna erotika”, kot o njej piše dr. Matajčeva. (Dobre knjige)