FUGATO

Pobeg v spomine, domišljijo in žalovanje na tisoč in en način.

Avtorica in prevajalka Veronika Simoniti se po dveh romanih (Kameno seme, 2014; Ivana pred morjem, 2019) v zbirki Fugato vrača h kratki prozi. Zbirka je bila letos med nominirankami za nagrado Novo mesto short, naslov in podnaslov (Oblike bega) pa označujeta rdečo nit kratkih zgodb, saj protagonisti, ki so povečini tudi prvoosebni pripovedovalci, vsi na takšen ali drugačen način bežijo. Na beg se podajo po lastni želji ali so v to prisiljeni, bežijo pred drugimi ali pred samim seboj, včasih gre za fizični pobeg, spet drugič za zatekanje v spomine ali domišljijo. Beži oziroma odteka tudi čas, ki je prav tako ena osrednjih tem zbirke, poleg svobode, ki je pravzaprav glavni cilj vseh pobegov. Poleg prostorske in kronološke raznolikosti je za zbirko značilna večglasnost, saj je dogajanje pogosto predstavljeno z več zornih kotov, posamezne zgodbe včasih med seboj povezujejo elementi, ki se ponavljajo. Časovni preskoki in menjavanje perspektiv so značilni tudi za nekatere posamezne zgodbe, bralec včasih ne ve, ali se nekaj dogaja v resnici ali gre za misli ali spomine protagonistov, stvari tu in tam ostajajo skrite oziroma izrečene samo napol. Zgodbe, ki so razdeljene v štiri sklope, so slogovno dovršene, mojstrsko zgrajene in napisane v poetičnem jeziku. (Dobreknjige),