Ženska s srebrnim očesom

Katarina Marinčič

Včasih potrebujemo malo fantazije, da se lahko soočimo z realnostjo.
Kratki roman Katarine Marinčič, pisateljice, literarne zgodovinarke in prevajalke prestopa meje med resničnim in fantazijskim, med domačim in tujim, med preteklostjo in sedanjostjo. Kolesar Emil se znajde na prelazu, kjer prenoči v koči. Tik pred hudo nevihto sreča ali pa ne sreča žensko s srebrnim očesom. Po nevihti ženska izgine in nihče ne ve, kdo bi lahko bila oziroma je ne pozna. Tudi gozda, v katerem sta se srečala, po nevihti ni več. Če pomislimo, tudi po nevihtah v našem življenju marsičesa iz naše preteklosti ni več. Nič ni tako, kot je bilo. So pa nevihte v našem življenju prelomni trenutki, ko se soočimo s stvarmi iz preteklosti. Včasih, kljub vsemu premišljevanju za nazaj pa je mogoče najbolje, da se odločimo, tako kot Emil, da za večino stvari velja, da gre za mimobežne, svetle in čiste spomine. (Vir: Dobre knjige)