Slepec

Mitja Čander

Roman o življenju s slepoto in slovenski družbi.

Prvoosebni pripovedovalec je kljub petprocentnemu vidu samostojen in v veliki meri neodvisen. Že v zgodnjem otroštvu je razvil tisto temeljno držo, ki mu je bila potrebna za čim manj bolečo vključitev v svet videčih – prilagojenost. Srečamo ga v obdobju, ko postane svetovalec v kabinetu predsednika. Najprej zadržano, potem vse bolj predano se delu prepusti in s svojo skupino ljudi, ki jo sestavljajo kustos, sociologinja, filozof in informatik, razvije futurističen načrt Slovenija 2100. Pri tem zanemari družinsko življenje, žena z otrokom ga zapusti, sčasoma pa tudi njegov projekt propade in doživi javno blamažo. Glavna fantazma romana je videti. Pogled na družbo in politiko bi lahko bil blizu satiri, a kaj ko je ogledalo verodostojno. Pritlehnost, koristoljubje, izmuzljivost, nastopaštvo, pametovanje, manipulativnost z vsemi svojimi maskami prihajajo do bralca v mnogoglasju, karnevalsko. Skozi romaneskno dogajanje se vzpostavi občutenje sveta kot predstave, ki se stopnjuje prav do konca romana, ko je vanjo posrkan tudi protagonist.

(DOBREKNJIGE.SI)