Author: marijana

Iskanje identitete, smisla in objema pri petdesetih Miha Šalehar je tokrat pod svojo sodbo, oster jezik in povečevalno steklo postavil kar samega sebe. Medtem ko se bliža Abrahamu (46), opazi, da vedno težje prenaša kilograme, razvade in znano “šaleharsko” – komentatorsko in podjetniško pozo. Pri pisanju spominov se odloči, da bo do sebe in nas brutalno iskren. To mu tudi uspe, saj ne boste brali priročnika o tem, kako je vse oh in sploh, kako se “vse da” in je vse mogoče tudi po petdesetem, ampak vas bo (generacijsko) opomnil, da je čas za vrsto stvari, ki jih “moramo prenehati”....

Gore niso samo hoja navkreber »Knjiga “Na prepihu” je na prvi pogled in tudi sicer predvsem pohodniška knjiga, knjiga za ljubitelje planinskih izletov, pa tudi za ekstremnejše obiskovalce gora. V njej je namreč nekakšen p/opis planinskih izletov na točke, katerih žigi manjkajo v knjižici “Slovenske planinske poti” planinke Renate Rugelj. Ta se sredi koronapoletja odloči, da je praznovanje Abrahama pravi čas, da knjižico zapolni do konca. Poti in dogodivščine s pohodov zapiše njen mož in  sodelavec Samo Rugelj. Pisanje, kot smo ga pri dotičnem že vajeni, ni zgolj dolgočasno opisovanje. Rugelj vedno piše širše občestveno pritegujoče, tekoče, jasno, vseeno dovolj...

Korona in mi Roman, ki se dogaja v času prvega zaprtja države zaradi novega virusa. Kako se čez noč spremeni vsakodnevna rutina in življenje . Zgodbe navadnih ljudi, s svojimi stiskami, strahovi, žalostjo, veseljem hrepenenjem. Demenca, nasilje v družini, nacionalizem, odvisnost… Na koncu pa preplet in zaplet življenj in zgodb. Bi se zgodbe drugače odvijale, če med nas ne bi prišel virus? Miš, 2021

Zgodovinska freska slovenskega 20. stoletja. Sto let slepote je roman o stoletju življenja v revirjih, kjer je zemlja dala premog, kjer se in se še bodo celile rane izkopavanj in izkoriščanja. 20. stoletje je dajalo in jemalo. Ljudje so doživljali vzpone in padce. Kmetje so postajali proletariat. Rovi so dajali, a tudi požirali. Hiše, cerkve, polja, ljudi. Skozi rodbino Knapovih spoznamo celotno paleto človekovih verovanj, prepričanj, paleta čustev nam prihaja naproti z liki, ki so skozi stoletje doživljali razvoj in tudi družbeno prelomne trenutke, ki so se često raztegnili v huda leta. Mladinska knjiga, 2021

Arhitektka, scenografka in režiserka Meta Hočevar v kratkih zgodbah spregovori o pomembnosti trenutkov in občutkov v življenju. Drobnarije so kratke zgodbe Mete Hočevar, znane arhitektke, scenografke in režiserke. Izšle so ob njeni osemdesetletnici. Zgodbe so razdeljene v tri dele z naslovi Mama, Španski bezeg in Vse je igra. Zelo opazne so tudi njene izjemne risbe. Govori o drobnih trenutkih v življenju, ki se na videz zdijo nepomembni, pa vendar nas izoblikujejo. Trenutki, v katerih se ne zgodi nič, pa vendar se zgodi vse. In zaradi njih nikoli več nismo enaki. Gre za povojni čas in dogodke, povezane z njeno mamo...

Osebna srečanja s pisateljico, ki se je s tankočutnim posluhom za otroke za vedno zapisala v naša srca. Slovenska urednica, pisateljica in prevajalka Kristina Brenkova (1911–2009) se je v založbi Mladinska knjiga zaposlila leta 1949. Prevzela je urednikovanje otroške literature, vse od začetka je bil njen cilj ponuditi otrokom nadpovprečne slikanice, ki so jih ustvarjali naši najboljši ilustratorji in pisatelji, znala je izbrati tudi najkvalitetnejša dela iz svetovne zakladnice. Polna drznih idej in sodobnih pogledov je navdihovala umetnike ter z njimi vzpostavljala omikane, prisrčne vezi, kar v Sloveniji po drugi svetovni vojni ni bilo ravno v navadi. Pričujoča monografija, ki...

Spomin na misel enega najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev. Andrej Capuder, pesnik, romanopisec, esejist, prevajalec, profesor in diplomat, človek, ki je z jasno besedo opozarjal na grozodejstva in nečlovečnosti, ki so jih prakticirali vsi trije totalitarizmi dvajsetega stoletja. V svojem opusu analizira vzroke in posledice slovenskih zgodovinskih vzponov in padcev, vlogo ključnih osebnosti z različnih področij javnega življenja in njegov osebni odnos do teh akterjev in njihovih dejanj. Pogledi na sedanjost in sodobnike so v Pismih iz svinjaka bralcu ponujeni v drobcih in odkruških, ob tem nas navduši avtorjev intelektualno izostren humor, s katerim se dotika tudi najbolj kočljivih tem in...

Zmagovalna zgodba Obvoz nam postreže s smolnato gosto atmosfero, ki bi jo lahko rezali, če ne bi bilo v njej toliko pripovedne mehkobe, da bi ji s tem storili silo. Druga knjiga kratke proze Francija Novaka se dogaja na robu sanj. V njej naletimo na avtobus na presenetljivi poti, računovodjo, ki se boji prihodnosti, skrivno časopisno združbo, trojico na počitnicah, ki jo poveže usoda, bizarno vožnjo iz službe, deklici ob lovljenju rib in še koga. Trinajst zgodb nas spravi v stanje zamaknjenosti s ponavljanjem elementov, ki se kot ob obratu kalejdoskopa vsakič zasvetlikajo v malo drugačnem vzorcu. Okušanje svobode, ki...

Spomini akademika, Prešernovega nagrajenca. Penelopin prt je tretji in zadnji del spominov, ki jih je izdal akademik Kajetan Gantar, literarni zgodovinar, klasični filolog in prevajalec. Gre za dopolnitev in nadaljevanje prejšnjih dveh memoarskih knjig. Tokrat skuša avtor svojo pot osvetliti z drugih, dotlej prezrtih vidikov. V odisejadi avtorjevega življenja je šest tematskih sklopov, v katerih avtor naslavlja vprašanja eksistence in predstavlja zasebne konjičke, prikazuje pot od prvih objav v mednarodnih revijah in nastopov na kongresih do gostujočih predavanj, opiše prelomno obdobje ob rojevanju samostojne slovenske države, članstvo in obveznosti v SAZU-ju ter srečanja z mladostnimi prijatelji, ki jih je usoda...

Ljubezenska zgodba, ki premaga vse ovire. Roman Banatski cvet pripoveduje o ljubezenski zgodbi starih staršev avtorjeve žene Katje. Janez se v Banatu, kjer po drugi svetovni vojni služi vojaški rok, zaljubi v Beti, ki je zanj ena in edina. Gre za češko dekle, ki tam živi s svojo družino. Njuni družini zvezi nasprotujeta, Janez in Beti pa dokažeta, da lahko ljubezen premaga vse ovire. Poleg ljubezenske zgodbe pa se v romanu vrnemo v čas po vojni. Zelo natančno je opisano, kako je potekalo življenje v tem času na Jesenicah in kako v Banatu. (Vir: Dobre knjige) Goriška Mohorjeva družba, 2021