Category: Knjige 2021

LOVIM POMLADNI VETER

Nad žuborečo reko Kosmačevih besed še zmeraj veje pomladni veter upanja. Leto 2020 je zaznamoval dvojni jubilej velikega slovenskega pisatelja Cirila Kosmača (1910–1980), 110 let od njegovega rojstva in 40 let od njegove smrti. Pri Beletrini je tako izšla knjiga 33 novel, med katerimi je mnogo besedil prvič objavljenih, saj so v pisateljevi zapuščini čakala na razkritje in objavo. Neprecenljivo je pisateljevo pričevanje iz prve roke: o tigrovskem uporu, fašističnih ječah, begunskih letih po Sloveniji in Evropi, partizanskem boju … Knjiga, ki sta jo sestavila Andraž Gombač in pisateljeva hči Nanča Kosmač Kogej, se bere kot avtobiografija trdoživega in živega...

DESETI BRAT

 »Jaz sem doma, kjer so dobri ljudje, kjer po mojem jeziku govoré« Josip Jurčič je s svojimi deli, postavil temelje slovenski pripovedni prozi, prispeval je k uveljavljanju slovenskega jezika in širil narodno zavest med slovensko prebivalstvo. Brali smo ga kot obvezno šolsko čtivo in 140. obletnica njegove smrti je odlična priložnost, da se nanj spomnimo tudi kot odrasli in da ponovno posežemo po njegovih delih. Prvi slovenski roman – Deseti brat je razgiban, večplasten roman, v katerem je Jurčič spretno zajel prigode in vsakdanjo realnost življenja na podeželju,  brez da bi ga pri tem idealiziral, in medčloveške odnose v tistem...

DEVICA, KRALJICA, VDOVA, PRASICA

Skozi zgodbe zgodovinskih vdov v analizo vloge ženske. Šokantna pripoved o travmah in preživetju. Erica Johnson Debeljak v svoji novi knjigi spregovori o vdovstvu. Na to pot je stopila 26. januarja 2016, ko je dobila sporočilo o nenadni smrti moža – Aleša Debeljaka. Knjiga je izšla v času pete obletnice smrti, v njej pa je avtorica popisala svoje spopadanje z izgubo, omajano eksistenco, s pričakovanji družbe, z dvomi o vzrokih smrti. Pri tem so ji v pomoč mitske, biblične in prave zgodbe z obravnavo in doživljanjem vdovstva. Ericino žalost, bolečino, srd, obup, skrb ali ljubezen lahko skozi arhetipsko podstat opazujemo...

TIPANJE V NEZNANEM

Ja, Vladimir Habjan gore res pozna. Vladimir Habjan, izkušen gornik, alpinist, gorski reševalec in urednik Planinskega vestnika, nas ponovno navdušuje z zbirko zgodb Tipanje v neznanem. Tokrat s kar 16 zgodbami raznoterih dogodivščin in prigod. Od Kamniških gora, ki mu kot Kamničanu, dobesedno ležijo na pragu, do oddaljenejših alpskih tur. In za nameček še vtisi japonskih vzponov. Zgodbe izpisujejo pustolovsko dimenzijo gorniškega in plezalskega doživetja brezpotij, ki avtorja tako zelo privlačijo. Ta privlačnost pa je nalezljiva – svoje planinske tovariše je že okužil. S prebiranjem Tipanj v neznanem, lahko okuži tudi vas. Zgodbe lahko namreč berete kot zgodbe, a prave ljubitelje...

JAZ, ČARLI ČEPLIN

Jaz, Čarli Čeplin: kaplan Karli Karel Gržan v smešnih prigodah svojega življenja: Karel Gržan kot Čarli  (ang. Charlie – Karli) Čeplin (angl. Chaplin – kaplan) Smejati se sebi in preživeti Karel Gržan je slovenskemu bralcu znan po številnih delih za otroke in odrasle, v tej knjigi pa se pokaže še z ene žlahtne plati: kako iz neprijetnih situacij, ki takrat, ko se zgodijo, marsikdaj niso zabavne, izluščiti pozitivno in se jim in sebi nasmejati potem, ko minejo. Avtor je mojster pripovedovanja, tako da prigode (večinoma resnične) slika naravno, s hitrim pripovednim zamahom, tako da se bralec brez težav vživi in...

SLOVENSKI MOZART: Knjiga o Josipu Ipavcu

Biografski esej o slovenskem skladatelju in zdravniku Josipu Ipavcu. Pretresljiva življenjska zgodba avtorja prvega slovenskega baleta »Možiček«, izvedenega v novi graški operni hiši leta 1902. Josip Ipavec velja za eno najbolj tragičnih osebnosti v slovenski glasbi. Avtor knjige nam predstavi njegove korenine, otroštvo in nas popelje do njegovega življenjskega vrhunca na Dunaju. Bolezen, zaradi katere je Josip izgubil občutek za realnost in zmanjšanje miselne sposobnosti je bila kriva, da je umrl zmeden in osamljen. Posebno poglavje v knjigi je namenjeno komični operi Princesa Vrtoglavka, ki je bila krstno uprizorjena šele leta 1997.

MOJE KRALJESTVO UMIRA

Roman govori o vas, o vsakem od nas. V romanu Moje kraljestvo umira Flisar poskuša odgovoriti na marsikatera vprašanja, ki se porajajo pisateljem. »Ko glavni junak, uspešen pisatelj, doživi blokado, se pred zlo usodo zateče v švicarsko kliniko Berghof. V njej se že zdravi kopica znanih imen svetovne literature, toda ali je klinika Berghof v resnici to, za kar se izdaja? In kakšno vlogo v romanu igra nema Šeherezada? Če človek preveč zavzeto išče rdečo nit svojega življenja, se mu lahko zgodi, da zamudi življenje sámo ali vsaj njegov dobršen del.« (Založba KUD Sodobnost International)

SAMA

Povest Sama je bila prvič je bila objavljena leta 1912 in obravnava človeške usode, ki so aktualne še danes. V letu 2021 obeležujemo 150. obletnico rojstva pisatelja. Spomin nanj bomo obeležili s prebiranjem povesti Sama. Alena Tropotec konča srednjo šolo, maturira ter si želi postati dama, oditi stran od doma in biti samostojna. Zaposli kot domača učiteljica nekje na vasi in poučuje Viktorja, sina bogatega trgovca Smrekarja. Že prvi dan naleti na Ivana Bresta, študenta z Dunaja in spozna tudi druge vaščane, pomaga Štefanu Smrekarju pri pisanju pisem, ki je trgovec z lesom in goljufa pri prodaji. S prevaro si...

MURVA FABIANIJEVIH

Fabianijeva murva v Kobdilju na Krasu kljubuje časom in državnim spremembam že več stoletij. Videla je lepe in hude čase, ki so se zvrstili na tem koncu slovenske zemlje. Nema priča življenj, ki so se začela, se razvijala in marsikdaj tudi končala v bližnji družinski domačiji, bi nam znala najbolje potrditi pripoved Renata Ferrarija, v kateri spoznamo Charlotte von Koffler (1827-1923), zadnjo veliko mater pomembne rodbine Fabianijevih, mamo znanega arhitekta Maxa Fabianija in avtorjevo prababico. Sedemnajstletna Charlotte je do tedaj živela razpeta med Trstom (svojim in maminim rojstnim mestom) in Bocnom (očetovi domovini). Poleti 1844 pa jo naključje ali bolje...

TEK ZA ŽIVLJENJEM

Mitja se je zato, da bi živel, pognal v tek. V tek za življenjem. Z Mitjo Duhom tečemo 250 krogov dobrodelnega teka po stadionu v Trbovljah. Med 100 km dolgo potjo se vrača v preteklost. V otroštvo, v mladost, ko je bil med najbolj obetavnimi učenci in športniki. Namesto življenja si je izbral cigarete, alkohol in droge. Zasvojen Mitja se je znašel v kletki mamil in kriminala. Mitja Duh zelo nazorno opisuje razmere v zaporu na Povšetovi in na Dobu. Nad Mitjo so vladale močne psihoze, ki so ga pehale čez rob življenja. Vendar se je s trdno voljo pognal...