PRIMORCI BEREMO 2014 – Že osmo leto navdušeni nad Slovenci

Na svetovni dan knjige in letos prvič tudi Noč knjige, 23. aprila, se, že osmo leto zapored,  začenja projekt Primorci beremo. V primorski bralni projekt za odrasle, zasnovala ga je tolminska knjižnica, se tudi letošnje leto vključuje devet primorskih knjižnic, in sicer:  Lavričeva knjižnica Ajdovščina,  Mestna knjižnica in čitalnica Idrija,  Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Kosovelova knjižnica Sežana, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Narodna in študijska knjižnica v Trstu s Knjižnico Damirja Feigla v Gorici.  Projekt vsako leto finančno podpre Javna agencija za knjigo RS, knjižnice pa se v tej akciji povežejo z založbami in knjigarnami, ki jim omogočijo nakup knjig po ugodnejših cenah.

Posebnost in edinstvenost tega bralnega projekta v domačem knjižničnem prostoru je  branje izključno slovenskega leposlovja, sodobnih in že uveljavljenih del slovenskih avtorjev. Kot tak je najširši projekt spodbujanja bralne kulture med odraslimi v Sloveniji. Knjižnice smo želele prepričati bralce, da imamo poleg tujih uspešnic doma veliko slovenskega leposlovja,  ki ga je vredno spoznati. Številke potrjujejo, da so Slovenci zanimivi in dobri in da je kakovostnega branja v izobilju tudi doma. Dosedaj  je v vseh primorskih knjižnicah, vključenih v projekt,  5.331 bralcev prebralo kar 38.467 knjig izključno slovenskih avtorjev. Vsi bralni seznami vštevši letošnjega, zajemajo skupaj 452 naslovov knjig, od tega 380 proznih del in 72 pesniških zbirk slovenskih piscev.

Bralci,  ki že vrsto let sodelujejo v primorski bralni verigi, ugotavljajo, tako kažejo rezultati vprašalnika, ki so ga sodelujoče knjižnice izvedle med bralci projekta,  da jim je prav ta odprl vrata slovenskega leposlovja. Iz leta v leto pričakujejo njegov začetek, ki jim ponuja slovensko  literarno poslastico.  Marsikaterega bralca je prevzel slovenski pisec/pisateljica med že uveljavljenimi ustvarjalci, avtorji, mlajše avtorje in nekatere prvence, ugotavljajo,  bi brez tega projekta spregledali. Zanimivo je, da projekt bralce privaja k branju poezije, kajti pri izboru s seznama je za zaključek projekta potrebno prebrati tudi pesniško delo. Tudi dela jubilantov, ki so vključena v seznam in jih znova prebirajo s časovnim odmikom, berejo in razumevajo drugače kot so jih pred leti.

Knjižnice so ob letnem seznamu branja izdale tudi večletni pregledni seznam, tako da lahko po slovenskem leposlovju bralci lahko posegajo nevezano na tekoči projekt. Namen in cilj knjižnic je, da ohranjamo branje in ustvarjalnost, ki nastaja doma, s tem ne le ohranjamo slovenski jezik, ki je živ in raznolik, temveč spodbujamo tudi ustvarjalce.  Vsi skupaj,  ustvarjalci, posredniki in bralci tako podpiramo rast in spremembe, hkrati pa tudi samobitnost lastnega jezika in prispevamo k ohranitvi narodne identitete. V jeziku, zlasti v književnosti, je utelešena vsa kultura in prav posebnost in drugačnost našega jezika v primerjavi z drugimi  je dragocenost, vredna skrbnega negovanja.

Z letošnjega seznama lahko člani knjižnice, starejši od 15 let, izbirajo med 63 leposlovnimi knjigami, od tega 52 proznimi in 11 pesniškimi zbirkami. Bralci lahko sodelujejo v vseh spodaj navedenih knjižnicah, v njihovih enotah in potujočih knjižnicah. Če želijo projekt zaključiti, je potrebno prebrati pet proznih del in eno pesniško zbirko ter oddati bralna znamenja z osnovnimi podatki o knjigi in bralcu. Da projekt deluje in živi naprej pa je pomemben prav vsak bralec ne glede, koliko knjig uspe prebrati. Med sodelujočimi so vsako leto tudi  bralci, ki preberejo več od potrebnega števila za dokončanje bralnega projekta, nekateri več kot polovico ali celo vse knjige s seznama.

Vključene knjižnice vsako leto aktivno sodelujejo tako pri pripravi seznamov, oblikovanju povzetkov vsebin, sodelovanju z založbami pri nabavi gradiv, obveščanju javnosti in medijev, literarnih srečanjih z ustvarjalci, pridobivanju novih bralcev in spremljanju podatkov ter promociji, da bi lahko ob zaključku želi zadovoljstvo vseh.

 

Letošnji začetek bodo v nekaj knjižnicah obeležili z literarnimi srečanji. Tako bodo v idrijski knjižnici ob dnevih knjige, 15.4. ob 18h gostili Nežo Maurer, 23.4.2014  v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu ob 17.30 Viljema Černa in njegovo pesniško zbirko Ko pouno noći je sarce/Ko polno je noči srce, tolminska knjižnica bo v Kulturnem domu v Bovcu gostila Dominiko Osvald z Enosmerno vozovnico ob 19h, v Izoli se bo predstavil Ivan Sivec z Usodno emonsko lepotico ob 19h, v Novi Gorici bodo predstavili projekt v sklopu vsakoletnih  Goriških dnevov knjige, v drugih knjižnicah so projekt povezali z Nočjo knjige in posamično promocijo.

Več o projektu: http://www.tol.sik.si/primorci-beremo/

Podrobnosti lahko preberete na domačih straneh knjižnic.

Projekt  se bo  v vseh sodelujočih knjižnicah zaključil 11. novembra 2014. V drugi polovici novembra in začetku decembra bodo knjižnice pripravile literarne prireditve z  avtorji, na katerih podelijo priznanja in knjižne darove.

 

Za spremljanje skupnih podatkov sodelujočih knjižnic, vmesnih rezultatov ali katerekoli druge informacije v zvezi s projektom Primorci beremo,  sem na voljo

Marina Hrs,

Mestna knjižnica Izola,
Tel.: 05 66 31 284/285,
Mobi:  031 321 460 in

E-pošta: marina.hrs@guest.arnes.si