»PRIMORCI BEREMO« – ŽE ŠESTO LETO BEREMO SLOVENCE

10. novembra smo primorske knjižnice sklenile projekt »PRIMORCI BEREMO 2012«, ki se je letos začel 23. aprila – na svetovni dan knjige.
Deset primorskih knjižnic s skupnim projektom Primorci beremo šesto leto zapored uspešno zaključujemo branje in širimo krog bralcev – zagovornikov slovenskega leposlovja. Na ta način strokovni delavci knjižnic in bralci spoznavamo slovensko književnost in presegamo predsodke in stereotipe o neberljivosti del slovenskih pesnikov in pisateljev. Statistike projekta potrjujejo, da je tudi slovensko leposlovje vredno pozornosti: v 6-ih letih je 4.436 bralcev iz desetih knjižnic in njihovih podružnic skupaj prebralo 31.230 knjig slovenskih avtorjev. Bralci so v preteklih letih izbirali med 329 naslovi slovenske poezije in proze, od tega je bilo 277 naslovov proznih del in 52 naslovov pesniških zbirk. Samo v letu 2012 se je v projekt vključilo 962 bralcev, ki so skupaj prebrali 7.840 knjig. Med njimi niso le priznana imena in vrhunski slovenski pisci, temveč tudi manj znani avtorji ali njihovi prvenci. Letos so največ zanimanja vzbudile knjige Ivana Sivca: Dopust s taščo, Desa Muck: Nebo v očeh lipicanca, Ferdo Godina: Bele tulpike, Jelka Ovaska: Severnica nad Olimpom, Brina Švigelj Merat: Hvalnica ločitvi, med poezijo pa Esad Babačič: Vsak otrok je lep, ko se rodi.
Projekt Primorci beremo se uvršča med največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji. Rezultati vprašalnika, ki smo ga knjižničarji izvedli med bralci, vključenimi v projekt, kažejo, da se 90 % sodelujočih strinja, da z branjem slovenskega izvirnega leposlovja pomagajo ohranjati slovenski jezik in narodno identiteto. Kar 70 % bralcev posega tudi po slovenskih avtorjih izven seznama in da je kar 31 % vključenih začelo brati tudi poezijo drugih slovenskih avtorjev oz. poezijo drugih svetovnih avtorjev.
Iz leta v leto ustvarjamo večje razkošje branja in širimo bralni krog.

Vsako prebrano delo je dragoceno zaradi užitka branja in vpogleda v slovensko književnost in ustvarjalnost, sočasno pa z branjem ohranjamo materni jezik, ki je bistven za prenos in ohranjanje v njem utelešene kulture.

Prihodnji teden se bodo v vseh knjižnicah vrstile zaključne prireditve in podelitve priznanj vsem, ki so zaključili projekt.

Marina Hrs,
direktorica Mestne knjižnica Izola